Potem ko je projekt COEUS v prvi fazi usposobil in certificiral CDR trenerje, je sledil ključni korak – prenos pridobljenega znanja v prakso. Usposobljeni strokovnjaki so v okviru drugega transnacionalnega pilota začeli neposredno sodelovati z malimi in srednje velikimi podjetji ter jim pomagali razumeti, kaj korporativna digitalna odgovornost (Corporate Digital Responsibility – CDR) pomeni za njihovo poslovanje in kako jo povezati s konkretnimi izzivi digitalizacije.

Od usposabljanja do dela s podjetji

Pilot je potekal v petih državah Srednje Evrope – Sloveniji, Avstriji, Italiji, na Češkem in Poljskem – ter vključil 50 malih in srednje velikih podjetij (MSP). V vsaki od petih pilotnih držav je sodelovalo 10 podjetij, ki so ob podpori usposobljenih CDR trenerjev raziskovala, kako lahko načela korporativne digitalne odgovornosti prenesejo v svoje poslovanje.

Program je povezoval skupne transnacionalne aktivnosti, nacionalna uvodna srečanja in delavnice ter predvsem individualno sodelovanje med trenerjem in podjetjem.Prav individualno mentorstvo je predstavljalo pomemben element pristopa. Trenerji so lahko vsebine prilagajali sektorju, digitalni zrelosti, organizacijskim zmogljivostim in prioritetam posameznega MSP. Namesto splošnih priporočil so skupaj s podjetji analizirali njihove obstoječe digitalne prakse, prepoznavali izzive in iskali izvedljive možnosti za izboljšave.

V ospredju so bile teme, s katerimi se podjetja srečujejo pri vsakodnevnem poslovanju, med drugim kibernetska varnost, varstvo in upravljanje podatkov, odgovorna uporaba umetne inteligence, digitalna dostopnost in vključenost, trajnost ter varna in odgovorna uporaba digitalnih tehnologij.

Kaj so povedala podjetja?

Povratne informacije podjetij so pokazale predvsem, da mora biti CDR predstavljen praktično in v neposredni povezavi z njihovim poslovanjem. Koncept se je nekaterim podjetjem sprva zdel abstrakten, njihova vključenost pa se je povečala, ko so ga trenerji povezali s konkretnimi poslovnimi procesi, regulativnimi zahtevami in vsakodnevnimi izzivi.

Podjetja so posebej cenila individualno podporo, konkretne primere in neposredno uporabnost priporočil. Slovenska MSP so izpostavila pomen praktične razlage teoretičnih konceptov in možnosti, da vprašanja CDR neposredno povežejo s svojim vsakodnevnim delom. Pilot je prispeval tudi k večjemu zavedanju o digitalni odgovornosti, kibernetski varnosti in odgovorni uporabi umetne inteligence.

Podobne izkušnje so prihajale iz drugih pilotnih držav. Avstrijska podjetja so pokazala večjo vključenost, kadar so bile vsebine neposredno povezane z njihovim vsakodnevnim poslovanjem. Poljska MSP so pozitivno ocenila konkretna priporočila trenerjev, nekatera pa so izrazila tudi zanimanje za nadaljevanje sodelovanja po zaključku pilota. Med pomembnimi ugotovitvami je bilo tudi razumevanje CDR ne zgolj kot dodatnega stroška, temveč kot naložbe v inovativnost, konkurenčnost in zaupanje strank.

Italijanska podjetja so pozitivno ocenila kombinacijo srečanj v živo in spletnega dela ter prilagojen pristop. Posebej uporabni so bili konkretni rezultati sodelovanja, kot so osnutki politik, manifestov in pogodbenih določil, ki jih lahko podjetja uporabijo pri nadaljnjem urejanju področja digitalne odgovornosti.

Rezultati in ključne ugotovitve

V pilotnem programu je sodelovalo 50 MSP iz petih držav Srednje Evrope, po 10 podjetij iz Slovenije, Avstrije, Italije, Češke in Poljske. Različna poslovna okolja in stopnje digitalne zrelosti podjetij so omogočili preverjanje skupnega pristopa v različnih kontekstih.

Pilot je pokazal, da pri MSP ni dovolj ponuditi enotnega izobraževalnega programa. Podjetja se razlikujejo po digitalni zrelosti, sektorju, razpoložljivih virih in predhodnem znanju, zato potrebujejo prilagodljivo in individualizirano podporo.Povratne informacije so pokazale tudi, da si podjetja želijo manj obsežnih teoretičnih vsebin ter več kontrolnih seznamov, predlog, praktičnih primerov in jasnih navodil po korakih. Veliko zanimanja je bilo za konkretno in varno uporabo umetne inteligence. Izpostavljena je bila tudi potreba po nadaljnji podpori, saj odgovorna digitalizacija za podjetja ni enkratna aktivnost, temveč proces.

Evalvacija je pokazala visoko relevantnost obravnavanih tem, zlasti kibernetske varnosti, varstva podatkov in odgovorne uporabe umetne inteligence, ter pozitivno oceno pristopa, ki temelji na mentorstvu in praktičnem delu.

Zakaj gre za dobro prakso?

Dodana vrednost pristopa COEUS je predvsem v povezavi med pridobivanjem kompetenc in njihovo neposredno uporabo v podjetjih. CDR trener ni zgolj izvajalec izobraževanja, temveč mentor, ki podjetju pomaga kompleksna vprašanja odgovorne digitalizacije prevesti v konkretne in izvedljive ukrepe.

Izvedba s 50 MSP v petih državah je pokazala, da je mogoče skupni model uporabljati v različnih poslovnih okoljih, če omogoča dovolj prilagajanja potrebam posameznega podjetja. Povratne informacije MSP pri tem potrjujejo pomen individualnega pristopa, praktičnih orodij in neposredne uporabnosti pridobljenega znanja.