Podjetja lahko uporabljajo številna digitalna orodja, imajo spletno stran, poslovne informacijske sisteme ali rešitve v oblaku, pa kljub temu nimajo jasnega pregleda nad svojo dejansko stopnjo digitalne zrelosti. Še težje je določiti, katera področja je smiselno razvijati najprej in katere naložbe ali aktivnosti bodo imele največji učinek.

V okviru evropskega digitalnega inovacijskega stičišča DIGI-SI je bil zato razvit strukturiran pristop, ki podjetjem ne ponuja zgolj ocene digitalne zrelosti, temveč jih vodi od začetnega pregleda do konkretnega načrta nadaljnjega razvoja.

Pristop povezuje tri medsebojno dopolnjujoče se korake: začetno oceno DIGI-Start, poglobljeno oceno DIGI-Progressive ter zaključni DIGI-Progressive Epilogue, ki rezultate ocenjevanja pretvori v priporočila in konkretne naslednje korake.

Najprej je treba razumeti izhodišče

Prvi korak predstavlja DIGI-Start, začetna ocena digitalne zrelosti, ki podjetju omogoči hiter pregled trenutnega stanja. Namen takšne ocene ni podjetij razvrščati na »digitalna« in »nedigitalna«, temveč jim pomagati razumeti, na katerih področjih so že naredila pomembne korake in kje obstaja prostor za nadaljnji razvoj.

Ocena omogoča tudi primerjavo položaja podjetja z drugimi podjetji na nacionalni in evropski ravni, s čimer podjetje lažje prepozna svoje relativne prednosti, šibkosti in razvojne priložnosti. V analizo DIGI-Start je bilo do konca projekta vključenih 634 malih in srednje velikih podjetij ter 52 organizacij javne uprave. Podjetja so prihajala iz različnih sektorjev in obeh kohezijskih regij, pri čemer so med sodelujočimi prevladovala mikro in mala podjetja.

Od hitrega pregleda do podrobnejše slike

Za podjetja, ki so želela podrobneje razumeti svoj digitalni položaj, je sledila poglobljena ocena DIGI-Progressive. Ta ne obravnava digitalizacije zgolj kot vprašanja tehnologije. Ocenjuje širši nabor področij, pomembnih za uspešno digitalno preobrazbo, od digitalnih tehnologij in poslovnih procesov do strategije, podatkov, organizacijskih sposobnosti ter kompetenc zaposlenih.

Takšen pogled je pomemben, saj podjetje z nakupom nove programske opreme ali tehnologije še ne postane avtomatično digitalno zrelo. Digitalna preobrazba vključuje tudi način upravljanja podatkov, sposobnost zaposlenih za uporabo novih rešitev, organizacijsko kulturo, poslovne modele ter sposobnost vodstva, da digitalne aktivnosti poveže s poslovnimi cilji.

Rezultati ocenjevanja so pokazali, da so med sodelujočimi podjetji področja, kot sta digitalna poslovna strategija in digitalizacija, usmerjena v zaposlene, relativno bolje razvita, medtem ko ostajajo večje vrzeli pri digitalni pripravljenosti, upravljanju podatkov ter predvsem pri avtomatizaciji in umetni inteligenci.

Ocena sama po sebi ni dovolj

Ključna značilnost pristopa DIGI-SI je, da se proces ne zaključi z rezultatom vprašalnika. Po opravljenih ocenah podjetje skupaj s strokovnjakom DIGI-SI pregleda rezultate in jih postavi v kontekst svojega dejanskega poslovanja. Na tej podlagi nastane DIGI-Progressive Epilogue, ki predstavlja most med oceno digitalne zrelosti in praktičnim izvajanjem digitalne preobrazbe.

V individualnem pogovoru podjetje in strokovnjak skupaj preverita rezultate, razpravljata o specifičnih razmerah v organizaciji ter prepoznata morebitne vrzeli in ovire za nadaljnjo digitalizacijo. Na tej podlagi so opredeljena prednostna področja izboljšav, priporočeni ukrepi ter možnosti za vključitev v druge aktivnosti DIGI-SI, podporne mreže ali sodelovanje s ponudniki digitalnih rešitev. Do konca projekta je bilo pripravljenih oziroma analiziranih 114 individualnih DIGI-Progressive epilogov. Ti so omogočili tudi širši vpogled v ponavljajoče se izzive, razvojne potrebe in prioritete sodelujočih podjetij.

Od rezultata do načrta

Pristop je zasnovan tako, da ocena vodi v dejanja. Podjetje najprej pregleda in potrdi rezultate ocenjevanja, nato pa priporočila pretvori v strukturiran načrt digitalnega razvoja. Ta lahko vključuje konkretne cilje, časovne roke, odgovorne osebe in pričakovane rezultate. Med pogosto prepoznanimi področji za nadaljnji razvoj so digitalna strategija, povezovanje informacijskih sistemov, upravljanje podatkov, kibernetska varnost ter razvoj digitalnih kompetenc zaposlenih. Po določitvi prioritet sledi izvajanje ukrepov, nato pa spremljanje napredka in po potrebi ponovna ocena digitalne zrelosti. Na ta način digitalna zrelost ni obravnavana kot enkratna meritev, temveč kot proces nenehnega izboljševanja.

Podatki podjetij, ki so ocenjevanje ponovila v različnih obdobjih, kažejo pozitiven razvoj digitalne zrelosti. Pri sodelujočih MSP se je povprečna digitalna zrelost med spremljanimi obdobji povečala za približno 16 %. Razlike so vidne tudi glede na velikost podjetja. Mikro podjetja so v povprečju napredovala z 31 točk pri začetnem merjenju na 44 pri kasnejšem merjenju, mala podjetja s 37 na 55, srednje velika pa z 51 na 68 točk.

Rezultati hkrati kažejo, da večja podjetja praviloma izhajajo iz višje stopnje digitalne zrelosti, medtem ko lahko manjša podjetja ob ustrezni podpori dosežejo pomemben napredek. Te rezultate je treba razumeti predvsem kot vpogled v razvoj podjetij, vključenih v aktivnosti DIGI-SI, ne kot reprezentativno sliko vseh slovenskih MSP. Njihova vrednost je predvsem v tem, da omogočajo spremljanje sprememb skozi čas in pomagajo bolje razumeti področja, kjer podjetja potrebujejo največ podpore.

Podatki, ki pomagajo tudi izboljševati podporo podjetjem

Ocene digitalne zrelosti niso bile koristne samo za posamezna podjetja.Zbrani podatki so strokovnjakom DIGI-SI omogočili boljše razumevanje potreb, izzivov in različnih profilov digitalne zrelosti MSP. Ugotovitve so bile uporabljene tudi pri prilagajanju drugih oblik podpore, da so se lahko bolje odzivale na dejansko stanje in potrebe podjetij. Izkušnje in povratne informacije podjetij so prispevale k nadaljnjemu razvoju in prilagajanju širšega portfelja aktivnosti DIGI-SI. Na ta način ocenjevanje digitalne zrelosti ni bilo ločen diagnostični proces, temveč tudi vir informacij za izboljševanje podpornega okolja.

Zakaj gre za dobro prakso?

Vrednost pristopa DIGI-SI ni samo v uporabi orodja za ocenjevanje digitalne zrelosti, temveč predvsem v povezovanju ocene, strokovne interpretacije in konkretnega načrta nadaljnjega razvoja.

Podjetje tako ne prejme zgolj rezultata, ampak:

• bolje razume svojo trenutno digitalno zrelost,
• prepozna ključne prednosti in vrzeli,
• določi razvojne prioritete,
• skupaj s strokovnjakom opredeli naslednje korake,
• pridobi usmeritev do ustreznih oblik podpore,
• ter lahko z nadaljnjimi meritvami spremlja svoj napredek.

Takšen model je prenosljiv tudi v druga okolja. Evropska digitalna inovacijska stičišča in druge podporne organizacije lahko ocenjevanje digitalne zrelosti uporabijo ne le kot merilno orodje, temveč kot vstopno točko v dolgoročnejše sodelovanje s podjetjem.