Digitalna preobrazba ni več vprašanje prihodnosti. Dogaja se tukaj in zdaj. Vprašanje pa ostaja: ali bomo kot družba znali izkoristiti priložnosti, ki jih prinašajo digitalne tehnologije, umetna inteligenca in novi poslovni modeli, ali pa bomo zamudili razvojni vlak, ki se po Evropi in svetu premika vse hitreje?

Prav o tem so razpravljali udeleženci 6. odprtega foruma Slovenske digitalne koalicije, ki je potekal 22. Maja 2026 v Hiši Evropske unije v Ljubljani.  Združil je predstavnike gospodarstva, izobraževanja, raziskovalne sfere, javne uprave in civilne družbe. Forum je odprl pomembno razpravo o tem, kakšno digitalno prihodnost si želimo in kako jo lahko skupaj ustvarimo.

Tehnologija ni največji izziv. Ljudje so.

Čeprav pogosto govorimo o umetni inteligenci, podatkih, robotiki in novih tehnologijah, je bilo eno ključnih sporočil foruma presenetljivo preprosto: največji razvojni izziv Slovenije niso tehnologije, temveč ljudje, znanje in sposobnost prilagajanja spremembam.

Prof. dr. Tjaša Redek z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je predstavila podatke, ki kažejo, da Slovenija še vedno premalo vlaga v dejavnike znanja, usposabljanje zaposlenih in organizacijske spremembe. Gospodarska rast v preveliki meri temelji na tradicionalnih dejavnostih, medtem ko bi morala prihodnja konkurenčnost izhajati iz povezovanja znanja, tehnologije in inovacij.

Podjetja z višjo stopnjo digitalizacije so praviloma bolj inovativna, produktivnejša in uspešnejša pri vključevanju v globalne vrednostne verige. Digitalizacija tako ni več le tehnološki projekt, ampak strateška odločitev, ki neposredno vpliva na dolgoročno konkurenčnost podjetij in države.

Znanje kot najpomembnejša naložba

Eden najbolj odmevnih poudarkov foruma je bil povezan z digitalnimi kompetencami. Več kot polovica odraslih v Sloveniji še vedno nima osnovnih digitalnih znanj, hkrati pa se gospodarstvo sooča s pomanjkanjem strokovnjakov na področjih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, podatkovne analitike, umetne inteligence in drugih visokotehnoloških dejavnosti.

Posebna pozornost je bila namenjena tudi izobraževalnemu sistemu. Udeleženci so opozorili na pomanjkanje učiteljev matematike, naravoslovnih predmetov in strokovnjakov za digitalna področja. V času hitrih tehnoloških sprememb postaja vloga učiteljev še pomembnejša, saj tehnologija sama po sebi ne ustvarja sprememb, ustvarjajo jih ljudje.

Umetna inteligenca lahko učiteljem pomaga pri individualizaciji pouka, pripravi vsebin in podpori učencem, vendar ne more nadomestiti njihove vloge mentorjev, vzornikov in graditeljev kritičnega mišljenja. Zato bo vlaganje v znanje, učitelje in vseživljenjsko učenje eden ključnih pogojev za uspešno digitalno prihodnost Slovenije.

Digitalizacija kot pogoj za konkurenčnost

Svet se spreminja z izjemno hitrostjo. Podatki kažejo, da uporaba umetne inteligence v podjetjih strmo narašča, avtomatizacija in robotizacija pa postajata del vsakodnevnega poslovanja. Slovenija na nekaterih področjih dosega dobre rezultate, predvsem pri večjih podjetjih, medtem ko manjša podjetja pri digitalni transformaciji pogosto zaostajajo.

Hkrati se številna podjetja soočajo z ovirami: pomanjkanjem ustreznih kadrov, nezadostnim poznavanjem digitalnih tehnologij, omejenimi finančnimi sredstvi in pogosto tudi odporom do sprememb. Kar tri četrtine podjetij poročajo, da se pri digitalni preobrazbi srečujejo z različnimi izzivi.

A koristi digitalizacije so jasne. Poleg večje učinkovitosti, nižjih stroškov in boljše kakovosti procesov omogoča razvoj novih poslovnih modelov, ustvarjanje izdelkov in storitev z višjo dodano vrednostjo ter boljše razumevanje potreb kupcev.

Potrebujemo skupno vizijo

Ena osrednjih ugotovitev foruma je bila, da Slovenija potrebuje jasen odgovor na vprašanje: kaj želimo postati kot družba in gospodarstvo v digitalni dobi?

Digitalna prihodnost ni zgolj vprašanje tehnologije ali posameznih projektov. Zahteva dolgoročno vizijo, usklajeno delovanje različnih deležnikov in družbeni dogovor, ki presega posamezne mandate, razpise ali politične cikle.

Prav zato je bila večkrat izpostavljena vloga Slovenske digitalne koalicije kot prostora povezovanja gospodarstva, države, izobraževanja, raziskovalnih organizacij in civilne družbe. Digitalna preobrazba je namreč prevelik izziv, da bi ga reševal posamezen sektor sam.

Prihodnost bo pripadala povezovalcem

Če je forum ponudil eno jasno sporočilo, je to naslednje: digitalna preobrazba ni tehnološki projekt, ampak razvojni projekt družbe.

Uspešne bodo tiste države, organizacije in skupnosti, ki bodo znale povezati ljudi, znanje, tehnologijo in zaupanje. Slovenija ima znanje, ustvarjalnost in potencial. Potrebuje pa več poguma za spremembe, več vlaganj v ljudi in predvsem skupno vizijo, kam želimo kot družba.

Digitalna prihodnost se ne bo zgodila sama od sebe. Oblikovali jo bomo ljudje. Skupaj.