Junij je bil najbolj vroč junij v zgodovini meritev v Zahodni Evropi, vročinski valovi pa so podirali rekorde v večini držav članic EU, zato so se Evropejci znašli pred precej praktičnim vprašanjem – kje se ohladiti.

V Parizu so kanale reke Sene spremenili v kopališča za lokalne prebivalce, medtem ko je berlinska policija uporabila vodne topove, ki se sicer uporabljajo za razganjanje protestnikov, da bi ljudem pomagala pri ohladitvi. Tudi Bruselj ni bil izjema, saj je v neposredni bližini Evropskega parlamenta potekalo protestno kopanje zaradi pomanjkanja površin za kopanje.

Medtem ko so temperature v Belgiji podirale rekorde, so bile priprave na EU Advanced Digital Skills Days že v polnem teku. 29. junija 2026 so se predstavniki nacionalnih koalicij zbrali na okrogli mizi na visoki ravni, kjer so prisluhnili predstavitvam ter izmenjali ideje s predstavniki Evropske komisije in Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA).

Nacionalne koalicije: »življenjska vez« platforme

Nacionalne koalicije za digitalne spretnosti in delovna mesta, ki jih pogosto opisujejo kot »življenjsko vez Platforme za digitalne spretnosti in delovna mesta«, so večdeležniška partnerstva, ki združujejo partnerje z namenom izvajanja konkretnih ukrepov za zagotavljanje digitalnih spretnosti na vseh ravneh družbe v posameznih državah. Nacionalne koalicije obstajajo v 25 evropskih državah, spletne strani 23 od njih pa so povezane s Platformo za digitalne spretnosti in delovna mesta.

S tem platforma pridobiva pomembno regionalno in nacionalno raven informacij o politikah in pobudah na področju digitalnih spretnosti, kar krepi njeno vlogo osrednje točke za najnovejše informacije, novice in izobraževanja na nacionalni ravni in ravni EU. Hkrati omogoča nemoteno izmenjavo vsebin od nacionalne do evropske ravni – in obratno.

Letno srečanje nacionalnih koalicij v Bruslju

Politično ozadje in kontekst

Letno srečanje 29. junija je dodatno poudarilo pomen te razsežnosti in nujnost ukrepanja. Potekalo je le nekaj dni po tem, ko je Evropska komisija objavila sveženj o stanju digitalnega desetletja za leto 2026, ki je pokazal, da EU ob trenutni hitrosti razvoja in nadgrajevanja spretnosti v državah članicah ne bo dosegla ciljev za leto 2030.

Poročilo namreč kaže, da bo Evropa ob nespremenjeni hitrosti napredka cilj 80 % prebivalstva z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi namesto leta 2030 dosegla šele leta 2037. Razmere na področju strokovnjakov IKT so še zahtevnejše: leta 2025 je bilo v Evropi zaposlenih 10,5 milijona strokovnjakov IKT, cilj digitalnega desetletja za leto 2030 pa je 20 milijonov.

Digitalno desetletje skozi prizmo nacionalnih koalicij

Predstavniki nacionalnih koalicij so glede na nove podatke v poročilu o digitalnem desetletju 2026 razpravljali o napredku, izzivih in prednostnih nalogah na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Saskia van Uffelen iz belgijske nacionalne koalicije je opozorila na novo razpravo, povezano z udeležbo žensk v sektorju IKT: če ženske niso neposredno zaposlene v podjetju IKT, niso vključene v te statistike. Napredek je poleg tega še vedno počasen in kljub osredotočenosti na izobraževanje, osnovne digitalne spretnosti in STEM obstaja nujna potreba po prekvalifikaciji ljudi že danes.

Obstaja tudi velik razkorak med kompetencami, ki jih trg potrebuje, in tistimi, ki jih trenutno zagotavlja izobraževalni sistem. V Belgiji opažajo tudi spremembe delovnih mest na področju IKT in kibernetske varnosti, ki jih spodbuja umetna inteligenca. Pri ocenjevanju sposobnosti posameznika za opravljanje dela je treba upoštevati tri vidike: spretnosti, znanje ter odnos oziroma pristop.

Človeško preverjanje in nadzor ostajata pomembna, prav tako potreba po razvoju celovitih in podrobnih kompetenčnih matrik – orodij za pregledovanje in posodabljanje učnih programov. Formalno izobraževanje pa zaostaja, vstopni pragovi za začetnike pa se zvišujejo. Čeprav belgijska podjetja omogočajo stalno učenje na delovnem mestu, ostaja pomembno razlikovanje med posameznimi vlogami in funkcijami.

Tudi Bolgarija preučuje delovna mesta, ki so izpostavljena umetni inteligenci in jih ta posledično lahko ogroža. Med njimi so administracija, podpora strankam, prodaja, finance, logistika in druga področja.

Na Cipru je napredek pri doseganju ciljev digitalnega desetletja pod povprečjem EU, zato so nacionalna prizadevanja usmerjena v izboljšanje rezultatov. Zadnjih deset mesecev poteka pilotni program vključevanja orodij umetne inteligence v javno upravo, pripravljajo pa že naslednjo fazo.

Razlika med spoloma na Cipru je dejansko v korist žensk. V primerjavi s povprečjem EU-27 je opazna še ena posebnost: osnovne digitalne spretnosti so na podeželju bolj razvite kot v mestnih območjih. Pri nadaljnjem izpopolnjevanju bi se bilo treba osredotočiti predvsem na starejše ter ljudi iz socialno-ekonomsko šibkejših okolij. Ciprska vlada zato tesneje sodeluje z nacionalnimi deležniki in na podlagi rezultatov javnega posvetovanja pripravlja novo digitalno strategijo.

Češka sodi med najuspešnejše evropske države in dosega rezultate precej nad povprečjem EU. Vlada je v šolske učne načrte uspešno vključila nov okvir za informatiko, kar že prinaša rezultate: DigiKoalice, češka nacionalna koalicija, ima mrežo več kot 260 aktivnih članov. Kljub napredku ostaja veliko pomanjkanje strokovnjakov IKT. Delež žensk med zaposlenimi na področju IKT znaša le 13 %, kar je eden najnižjih deležev v Evropi.

Danska je ena najbolj digitaliziranih držav na svetu z zelo razvito infrastrukturo, vendar izobraževalni sistem še vedno ne zmore zadovoljiti povpraševanja po strokovnjakih IKT. Lani so morale univerze zaradi pomanjkanja študijskih mest zavrniti 1.800 kandidatov, ki so želeli študirati IKT. Kljub temu je digitalna vključenost v državi visoka in cilj 80 % državljanov z osnovnimi digitalnimi spretnostmi je že dosežen. Država je prvič dobila tudi ministra, pristojnega za raziskave, izobraževanje in digitalizacijo.

Tudi Irska je že dosegla cilj 80 % prebivalstva z osnovnimi digitalnimi spretnostmi. Država ima dobro razvit ekosistem IKT, kakovostne digitalne javne storitve, zlasti na področju zdravstva, in izboljšano povezljivost. Kljub temu se MSP še naprej soočajo s težavami pri uvajanju umetne inteligence, digitalizacijo zdravstva pa bi bilo treba povezati v enoten sistem. Irska nacionalna koalicija, ki je bila po krajšem premoru ponovno vzpostavljena leta 2025, zato daje prednost izpopolnjevanju zaposlenih, da bi zaščitila obstoječo delovno silo in pripravila talente na obdobje umetne inteligence. Koalicija za oktober in november 2026 načrtuje mesec inovacij na področju umetne inteligence, namenjen spodbujanju uporabe UI v MSP in zagonskih podjetjih.

Grčija beleži napredek pri številu zaposlenih strokovnjakov IKT in uporabi umetne inteligence v poklicne namene. Mladi imajo nadpovprečno razvite osnovne digitalne spretnosti glede na povprečje EU, medtem ko digitalne kompetence na podeželju zaostajajo. Starejše je težko vključiti v pobude, nacionalna prizadevanja pa so usmerjena tudi v razumevanje in prenos etičnih vidikov umetne inteligence v prakso.

S podobnim izzivom pri izpopolnjevanju starejših odraslih se sooča Madžarska, kljub dobrim rezultatom mladih na področju IKT. Udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju je zelo nizka, segmenti delovne sile, ki so najbolj izpostavljeni avtomatizaciji, pa se ne vključujejo v prekvalifikacije. Madžarska nacionalna koalicija zato vidi potrebo po ponovnem premisleku o digitalnih spretnostih v dobi umetne inteligence, saj ključne kompetence hitro postajajo prečne – med njimi algoritmično razmišljanje, kritično mišljenje ter medijska in digitalna pismenost.

Nemčija je opozorila na pomanjkanje strokovnjakov IKT, vrzeli pri uvajanju naprednih tehnologij ter nizko razpoložljivost in uporabo spletnih javnih storitev. Med strukturnimi izzivi so razdrobljenost šolskega sistema ter izobraževanja odraslih, usposabljanja in vseživljenjskega učenja. Nemška nacionalna koalicija je nova, vendar zelo dejavna. Intenzivno vzpostavlja mreže z obstoječimi deležniki, gradi zaupanje v uporabo digitalnih tehnologij ter ozavešča o pomenu in vrednosti razvoja digitalnih spretnosti.

Italija je od leta 2023 dosegla 8,6-odstotno izboljšanje na področju digitalnih spretnosti. Trenutno ima skoraj 55 % prebivalcev, starih od 16 do 74 let, vsaj osnovne digitalne spretnosti. Napredek pripisujejo uspešnim projektom, kot je mreža storitev za digitalno podporo, ki prek 4.000 dostopnih točk zagotavlja pomoč, svetovanje in usposabljanje na področju digitalnih spretnosti. Hkrati ostaja veliko pomanjkanje strokovnjakov IKT: ti predstavljajo le 3,8 % vseh zaposlenih, kar je pod 5-odstotnim povprečjem EU.

Podobne razmere so v Latviji, kjer je imelo leta 2025 osnovne digitalne spretnosti 48,43 % prebivalcev, starih od 16 do 74 let, ob povprečni letni rasti 3,4 %. Kljub temu ostaja pomanjkanje strokovnjakov IKT ter nezadostna raven digitalnih, STEAM in splošnih spretnosti med otroki in mladimi. Pomemben dosežek je uvedba platforme za izobraževanje odraslih STARS, ki temelji na individualnih učnih računih ter je povezana z nacionalno strategijo in okvirom DigComp.

V Litvi je letni napredek na področju digitalnih spretnosti počasnejši in znaša 0,8 %. Osnovne digitalne spretnosti ima 53,8 % prebivalstva, kar je glede na hitrejšo rast v prejšnjih letih zahteven rezultat. Največji razkorak je med starejšimi odraslimi in prebivalci podeželskih območij. Prisoten je tudi izziv financiranja: večina pobud je odvisna od sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF), številne pa so razdrobljene in nimajo zagotovljenega nadaljnjega financiranja. Med drugimi pobudami sta projekt »No One Is Left Behind«, ki trenutno temelji predvsem na spletnem usposabljanju, ter nova Nacionalna digitalna agenda 2040, ki jo dokončuje ministrstvo za inovacije in katere namen je zagotoviti večjo kontinuiteto dejavnosti na področju digitalnih spretnosti.

Na Malti so ukrepi usmerjeni v povečanje naložb v infrastrukturo, spretnosti in ozaveščanje za razvoj naprednih digitalnih zmogljivosti in zmogljivosti na področju umetne inteligence ter v podporo inovacijam, razvoju talentov in konkurenčnosti MSP. Med dosežki so vzpostavitev antene AI Factory, povezane s širšo evropsko mrežo tovarn umetne inteligence; brezplačen dostop zagonskih podjetij in MSP do visokozmogljivega računalništva; pobuda za pismenost na področju umetne inteligence, ki je bila maja uvedena za širšo javnost in ponuja brezplačno enoletno naročnino na spletni tečaj, ki ga financira država in ga je zaključilo že več kot 14.000 ljudi; srečanja za digitalno vključevanje starejših v vaseh in lokalnih skupnostih ter inovacijsko vozlišče za prekvalifikacijo in izpopolnjevanje, ki vstopa v drugo fazo. Razkorak v digitalnih spretnostih ostaja izziv, posebna pozornost pa je namenjena povečanju udeležbe žensk na področjih umetne inteligence in IKT ter v celoti financiranim magistrskim in doktorskim programom s teh področij.

Na Portugalskem je napredek pri razvoju digitalnih spretnosti počasen, vendar stabilen. Število strokovnjakov IKT narašča, s čimer se zmanjšuje razkorak glede na povprečje EU-27. Glavni izziv ostajajo osnovne digitalne spretnosti, ki jih ima vsaj na osnovni ravni 69 % prebivalstva. Razlike ostajajo tudi med ljudmi iz socialno-ekonomsko šibkejših okolij. Med novimi vladnimi pobudami so akcijski načrt Digital Skills Pact, uveden letos, novi nacionalni program »National Programme for Girls in Tech« ter programi prekvalifikacije in izpopolnjevanja za različne skupine prebivalstva.

V Romuniji je ena ključnih prednosti dobro razvita digitalna infrastruktura: pokritost z omrežjem in povezljivost dosegata 96 %, kar je blizu cilju 100 %. Pokritost s 5G je nekoliko nižja in znaša 59 %. Država je veliko vlagala v digitalne javne storitve, vključno z e-zdravjem, elektronsko identiteto in storitvami za podjetja, vendar njihova uporaba precej zaostaja za naložbami. Približno 40 % romunskega prebivalstva ima vsaj osnovne digitalne spretnosti, medtem ko so specializirane spretnosti dobro razvite – 27 % zaposlenih z visoko ravnjo spretnosti je dejavnih v svojih poklicnih mrežah.

Slovaška se osredotoča na pripravo nove zakonodaje o umetni inteligenci v izobraževanju, krepitev kritičnega mišljenja in spletne varnosti ter nadgrajuje dolgoletni mednarodni projekt ocenjevanja spretnosti, ki poteka že petnajstič in se zadnjih pet let izvaja v sodelovanju z madžarskimi partnerji. Razlike med podeželjem in mesti ostajajo izziv, prav tako generacijske razlike pri dostopu do izobraževanja o digitalnih spretnostih in zaupanju vanj. Med preteklimi pobudami so projekt »Digital Champions«, ki je zagotavljal računalnike in tablice učencem iz prikrajšanih okolij in se nadaljuje z novo različico z boni za internetno povezljivost, projekt digitalnih spretnosti za starejše ter projekt »Digital Start« za brezposelne in osebe, ki niso vključene v izobraževanje ali usposabljanje.

Ukrajina, ki jo zastopa novoustanovljena ukrajinska nacionalna koalicija, gradi enega najbolj dinamičnih digitalnih ekosistemov v Evropi. Ima hitre in dostopne digitalne javne storitve, v katere se vse bolj vključuje umetna inteligenca, več kot 21.600 aktivnih zagonskih podjetij, 146.000 strokovnjakov IT ter novoustanovljeni sklad »Phoenix Ukraine Tech Fund«, ki ga podpira Evropska investicijska banka in kaže na zaupanje mednarodnih vlagateljev. Država se osredotoča na izpopolnjevanje, predvsem v storitvenem gospodarstvu, kjer uvajanje digitalnih tehnologij in produktivnost zaostajata. Koalicija ima močno bazo več kot 100 partnerjev iz javnih institucij, ministrstev, združenj IT in zasebnega sektorja ter velja za primer medsektorskega sodelovanja.

V Avstriji je sodelovanje med različnimi ministrstvi omogočilo usklajeno določanje prednostnih področij na nacionalni ravni, zlasti vključujoče uvajanje umetne inteligence. Uveden je bil nacionalni dan umetne inteligence s poudarkom na trajnosti. Avstrija je v celoti sprejela tudi model DigComp 3.0, učni izidi, povezani z umetno inteligenco, pa so vključeni v njegovo izvajanje. Dva tedna pred srečanjem je bila uvedena pobuda za mreženje, namenjena medsektorskemu sodelovanju pri odpravljanju razlik med spoloma na področju umetne inteligence, ki ni namenjena le strokovnjakom, temveč širšemu krogu udeležencev. Načrtovana je tudi uvedba umetne inteligence kot učnega predmeta na nižji sekundarni ravni od prihodnjega leta, skupaj z dodatnimi vprašanji o pripravljenosti na umetno inteligenco v nacionalnih kazalnikih digitalnih spretnosti.

DSJP: delavnica o vplivu platforme in povratne informacije nacionalnih koalicij

Nacionalne koalicije so razpravljale o vplivu platforme in svojih izkušnjah pri sodelovanju z njo.

1. Možnosti financiranja

Nacionalne koalicije si želijo večjo vidnost in pravočasnejše obveščanje o možnostih financiranja. V primerjavi z drugimi platformami EU DSJP ponuja manj informacij, vendar so te bolj ciljno usmerjene in relevantne. Med predlogi je bila vzpostavitev posebnega e-poštnega kanala za obveščanje o razpisih poleg obstoječega novičnika platforme. Predlagana je bila tudi razširitev nabora spremljanih možnosti financiranja, ki ne bi bile omejene zgolj na področje digitalnih spretnosti.

2. Izmenjava dobrih praks in pogledov

Platforma omogoča vpogled v delo drugih nacionalnih koalicij. Prevladovalo je mnenje, da je medsebojno učenje zelo dragoceno ter omogoča izvajanje boljših pobud na nacionalni ravni na podlagi izkušenj in izzivov drugih držav.

3. Delovne skupine: sooblikovanje in sodelovanje

Nacionalne koalicije so enotno izrazile željo po večji podpori pri aktiviranju delovnih skupin, zlasti na področju osnovnih digitalnih spretnosti odraslih. Kot model se lahko uporabijo že uspešni formati, kot sta nekdanja delovna skupina za izvajanje DigComp in raziskava o digitalnem izobraževanju, osredotočena na ocenjevanje spretnosti in formalno izobraževanje.

4. Infografike in vidnost podatkov o državah

Nacionalne koalicije so predlagale novo vrsto vsebine – infografiko meseca s ključnimi podatki o stanju digitalnih spretnosti v posamezni državi, ki bi jo bilo mogoče objaviti na posebnih straneh nacionalnih koalicij na platformi. Za to je potrebna obojestranska zavezanost: ekipa platforme mora vzpostaviti format, nacionalne koalicije pa pravočasno zagotavljati točne podatke.

5. Strokovnjaki IT in karierne poti

Nacionalne koalicije so izrazile zanimanje za tematske spletne seminarje, namenjene posebej strokovnjakom IT. Kot pomembna področja so izpostavile standardizacijo, etiko umetne inteligence, kibernetsko varnost in potrjene ravni kompetenc. Cilj je povečati privlačnost in prepoznavnost karierne poti na področju IT/IKT kot poklicne poti ter povečati privlačnost platforme za strokovnjake IKT.

6. Tehnične in funkcionalne izboljšave platforme

Nacionalne koalicije so opozorile, da se lahko vsebine s spletnih strani koalicij trenutno samodejno prenašajo na platformo, ne pa tudi v obratni smeri. Dvosmerna izmenjava bi omogočila bolj nemoten pretok informacij. Izboljšave bi bile mogoče tudi s poenostavitvijo obveznih polj, ki včasih niso relevantna. Predlagano je bilo tudi, da bi del mesečnih koordinacijskih sestankov namenili tehničnim potrebam in usposabljanju nacionalnih koalicij.

7. Vsebine o digitalni suverenosti in kibernetski varnosti

Nekatere države, zlasti iz vzhodne in severne Evrope, so ob sklicevanju na kibernetske napade opozorile na potrebo po posebnih vsebinah oziroma poglavjih o digitalni suverenosti. Nacionalne koalicije so izrazile zanimanje, da bi tudi same prispevale vsebine s področja digitalne suverenosti, ki bi jih bilo mogoče vključiti v okvir ocenjevalnih skupin Squad. Med idejami je bilo tudi določanje posebnih tem za posamezne mesečne sestanke in njihovo povezovanje z ustreznimi delovnimi skupinami.

8. Struktura, navigacija in povezave znotraj platforme

Nacionalne koalicije so poudarile potrebo po jasnejšem razlikovanju med digitalnim izobraževanjem na šolski ravni in izobraževanjem odraslih. Predlogi so vključevali podrobnejše podkategorije nacionalnih koalicij, interaktivni zemljevid članov pobude Union of Skills v povezavi s članstvom v nacionalnih koalicijah ter povezovanje obstoječih učnih priložnosti in vsebin s kategorijami in ravnmi znanja DigComp, da bi bilo vsebine lažje prilagoditi ravni posameznega udeleženca.

9. Komuniciranje in personalizacija

Med predlogi je bilo pošiljanje neposrednih e-poštnih obvestil naročnikom za spodbujanje udeležbe na spletnih seminarjih in drugih dogodkih, namesto zanašanja zgolj na obiske platforme. Nacionalne koalicije so širše izrazile tudi potrebo po več vsebinah o prostih delovnih mestih ter možnostih coachinga in mentorstva, ki bi posameznikom pomagale pri poklicnem napredovanju.

10. Institucionalno sodelovanje

Predlogi so vključevali vzpostavitev bolj neposrednega stika med uradniki oziroma višjimi predstavniki Evropske komisije in člani nacionalnih vlad, zlasti na srečanjih na visoki ravni, da bi okrepili položaj nacionalnih koalicij na politični ravni.

Nadaljnje branje

Nacionalne koalicije za digitalne spretnosti in delovna mesta so večdeležniška partnerstva, ki združujejo različne partnerje z namenom oblikovanja konkretnih ukrepov za zagotavljanje digitalnih spretnosti na vseh ravneh družbe v posameznih državah. Nacionalne koalicije imajo ključno vlogo pri spodbujanju digitalnih spretnosti ne le na nacionalni, temveč tudi na evropski ravni. So med ključnimi ponudniki vsebin za Platformo za digitalne spretnosti in delovna mesta.

Delijo ključne informacije o nacionalnih politikah in pobudah na področju digitalnih spretnosti, dobrih praksah, možnostih usposabljanja, dogodkih in virih s področja digitalnih spretnosti. Več o nacionalnih koalicijah v državah članicah EU lahko preberete tukaj, dobre prakse na področju izpopolnjevanja in prekvalifikacije v posameznih državah si lahko ogledate tukaj, nacionalne strategije za približevanje posameznih držav ciljem digitalnega desetletja pa najdete na tej strani.

Oglejte si tudi interaktivni zemljevid Platforme za digitalne spretnosti in delovna mesta, ki ponuja vizualni pregled stanja digitalnih spretnosti in strokovnjakov IKT v posameznih državah.