To poročilo OECD predstavlja najnovejše trende v povpraševanju po teh digitalnih poklicih in poudarja, kje se pojavljajo ozka grla na trgu dela in kje so in bodo potrebni politični ukrepi za podporo posameznikom pri pridobivanju digitalnih spretnosti, da bi lahko uspeli na hitro razvijajočih se trgih dela in v družbah.

Granularnost informacij, uporabljenih v tem poročilu, omogoča opredelitev posebnih zahtev delodajalcev po spretnostih v vsaki državi ter podporo pri oblikovanju politik trga dela, izobraževanja in usposabljanja, da bi se učinkovito odzvali na sedanje in prihodnje izzive. To poročilo je namenjeno tudi širši javnosti, saj ponuja vpogled v smer, v katero so se usmerili trgi dela, in v to, kaj lahko delavci v bližnji prihodnosti pričakujejo glede zahtev po znanju in spretnostih, tako da bodo njihove odločitve o izobraževanju in usposabljanju temeljile na poznavanju teh nedavnih trendov.

To poročilo se osredotoča na Belgijo, Kanado, Francijo, Nemčijo, Italijo, Nizozemsko, Združeno kraljestvo, Združene države Amerike, Singapur in Španijo. Med analiziranimi digitalnimi poklici so razvijalci programske opreme, programerji in inženirji, podatkovni znanstveniki in podatkovni inženirji v večini držav doživeli nekaj najvidnejših stopenj rasti. 

Podatki za države EU kažejo, da je na prosta delovna mesta za digitalne strokovnjake negativno vplival močan upad gospodarske dejavnosti, ki se je zgodil med pandemijo COVID-19. Kljub temu se je tudi med pandemijo v nekaterih digitalnih poklicih obseg prostih delovnih mest v primerjavi z obdobjem pred pandemijo v EU občutno povečal. V prihodnosti se bo povpraševanje po številnih digitalnih strokovnjakih v EU predvidoma srednjeročno do dolgoročno povečalo, saj se bodo učinki pandemije COVID-19 na trgih dela v celoti absorbirali.

Dokazi v tem poročilu tudi kažejo, da digitalna delovna mesta zahtevajo heterogeno mešanico tehničnih in kognitivnih spretnosti na visoki ravni:

• Delodajalci zahtevajo spretnosti upravljanja podatkovnih zbirk ter več drugih spretnosti, povezanih s podatki in podatkovno analitiko. Prav tako analiza razkriva nedavne trende v zahtevah po spretnostih digitalnih poklicev, kot sta vse večja pomembnost odprtokodnih platform in znanje programskih jezikov, kot je Java.
• Napredne spretnosti analize podatkov, kot so poznavanje strojnega učenja, podatkovne znanosti in vizualizacije podatkov, so jedro razvoja in sprejemanja različnih digitalnih tehnologij, ki izkoriščajo uporabo razpoložljivih digitalnih podatkov.
• Povpraševanje po veščinah s področja družbenih medijev se močno povečuje na trgih dela kot celoti in ne le v poklicih, ki so digitalni, kar kaže na to, da vse več podjetij zdaj zaposluje (ali išče) delavce z veščinami s področja upravljanja družbenih medijev.

Nazadnje, to poročilo uporablja OJP za ugotavljanje podobnosti spretnosti med poklici in za določanje, kakšna vrsta prekvalifikacije bi bila potrebna za poklicni prehod iz poklicev, katerih napovedi zaposlovanja so negativne, v druge, za katere se pričakuje, da bodo v prihodnosti rasli, in ki so digitalne narave. Rezultati so na primer pokazali, da bi se lahko delavci v "tradicionalnih" poklicih, kot so oglaševalski prodajni agenti, prekvalificirali v strokovnjake za digitalno trženje, če bi se usposobili na področju spletne analitike, spletnega trženja, optimizacije za iskalnike (SEO), pisanja besedil in povezanih tehničnih veščin, kot je Semrush. V poročilu so navedeni tudi drugi primeri preusposabljanja.

Dokazi iz tega poročila so ključnega pomena za vlade, da oblikujejo ciljno usmerjene politike preusposabljanja in izpopolnjevanja ter da imajo delavci koristi od digitalnega prehoda, s čimer bodo podprle države in posameznike, da bodo uspešni na prihodnjih trgih dela.