Primerjalno poročilo Monitorja izobraževanja in usposabljanja vsebuje obsežno analizo sistemov izobraževanja in usposabljanja v EU. Poročilo spremlja napredek pri doseganju ciljev na ravni EU, dogovorjenih v okviru strateškega okvira za evropsko sodelovanje na tem področju. Določenih je bilo zlasti sedem ciljev na ravni EU, to poročilo pa jih dopolnjuje s številnimi podpornimi kazalniki, ki osvetljujejo kontekst in možne politične vzvode.

Poročilo na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov predstavlja glavne trende na področju izobraževanja na evropski ravni in med drugim navaja naslednje rezultate:

Za prihodnje zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja je potrebna boljša odzivnost

• Delež oseb, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, se leta 2021 na ravni 9,7 % še naprej zmanjšuje in ostaja na dobri poti, da doseže cilj za leto 2030, tj. manj kot 9 %. Približno 3,1 milijona mladih je zdaj izključenih iz izobraževanja in usposabljanja, medtem ko so pridobili največ nižjo sekundarno kvalifikacijo, le 42,3 % od njih pa je zaposlenih.

Za poklicno izobraževanje in usposabljanje je značilna raznolika in razvijajoča se pokrajina

• Skoraj polovica (48,7 %) vseh dijakov, vpisanih v srednješolsko izobraževanje, je vključenih v poklicno izobraževanje in usposabljanje. V Monitorju izobraževanja in usposabljanja za leto 2022 je zabeležen napredek pri doseganju treh ključnih ciljev za sektor poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki zajemajo učenje na delovnem mestu, mobilnost in zaposljivost diplomantov.

Širitev visokošolskega izobraževanja prikriva še vedno prisotne razlike

• Leta 2021 je imelo 41,2 % oseb, starih od 25 do 34 let, terciarno izobrazbo, s čimer je EU na dobri poti, da doseže cilj za leto 2030, ki je vsaj 45 %. Vendar so desetletja širjenja izobraževanja sovpadala z vse večjimi razlikami med spoloma, ki so dosegle 11,1 odstotne točke v korist žensk.

Obdobje prehodov zahteva vseživljenjski razvoj znanj in spretnosti

• Leta 2021 se je 10,8 % odraslih, starih od 25 do 64 let, v zadnjih štirih tednih udeležilo formalnih ali neformalnih učnih dejavnosti, kar kaže na okrevanje po padcu, ki ga je prejšnje leto povzročila pandemija.

Poudarek na digitalnih in trajnostnih kompetencah zadeva učence vseh starosti

• Spodbujanju digitalnih in trajnostnih kompetenc lahko koristi, če se vključijo v obvezno izobraževanje kot medpredmetni predmeti. Koristilo ji bo tudi povečanje samozavesti in usposobljenosti učiteljev.