Ta študija, ki jo je izvedel EUROPOL, vsebuje oceno razvoja groženj in ključnih dogodkov na področju kibernetske kriminalitete, usmerjeno na organe kazenskega pregona. V prejšnjih različicah IOCTA je bilo poudarjeno, da je zaradi vztrajne narave različnih načinov delovanja sprememba groženj kibernetske kriminalitete redkejša, kot se običajno zdi. Lanskoletna konferenca IOCTA je zajela to področje z razmislekom o tem, da je kibernetska kriminaliteta prej evolucija kot revolucija.

V letošnjem poročilu je še vedno viden vpliv pandemije COVID-19. Pospešena digitalizacija, povezana s pandemijo, je pomembno vplivala na razvoj številnih kibernetskih groženj, med drugim

• Partnerski programi za izsiljevanje omogočajo večji skupini kriminalcev, da napadajo velike korporacije in javne ustanove, saj jim grozijo z večplastnimi metodami izsiljevanja, kot so napadi DDoS. 
• Mobilna zlonamerna programska oprema se razvija, pri čemer poskušajo kriminalci zaobiti dodatne varnostne ukrepe, kot je dvostopenjsko preverjanje pristnosti.  
• Zaradi spletnega nakupovanja se je močno povečalo število spletnih goljufij. 
• Vse večjo skrb vzbuja eksplicitno gradivo, ki se ustvarja samoiniciativno in se razširja tudi z namenom zaslužka.
• Kriminalci še naprej zlorabljajo zakonite storitve, kot so omrežja VPN, storitve šifrirane komunikacije in kriptovalute.