V Evropi, tako kot drugod po svetu, digitalne inovacije in preobrazba napovedujejo prihod tako imenovane četrte industrijske revolucije. Koncept industrije 4.0 se je pojavil za opis te digitalne transformacije v industriji v vseh sektorjih. Vključevanje digitalnih inovacij v njihove poslovne strategije je bistveno sredstvo za ustvarjanje vrednosti, digitalno povezovanje in povezovanje sistemov pa lahko ustvari brezhibne digitalizirane vrednostne verige.

Cilj te študije je predstaviti možnosti politik za uporabo obdavčitve in posredovanja na trgu dela glede na nastajajoči razvoj industrijskih digitalnih platform, umetne inteligence in povezanih tehnologij ter analizirati, kako lahko te možnosti vplivajo na gospodarsko rast in socialno kohezijo ter razvoj industrije 4.0 v Evropi.

Operacionalizira se z obravnavo instrumentov obdavčitve in ureditve dela z vidika njihovih učinkov na gospodarstvo, družbo in politiko. Kljub obsežnim razpravam o vplivu umetne inteligence in robotov na delovno mesto in trg dela je malo sistematičnih dokazov. Nedavne ocene o učinkih avtomatizacije na delovna mesta kažejo močne razlike glede morebitnih izgub delovnih mest od 9 % do 40–60 % trenutnih delovnih mest do leta 2030.

Prevladuje mnenje, da avtomatizacija nadomešča in dopolnjuje človeško delo. Toda tudi, da se zdi, da bodo tradicionalne pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas nadomestile druge oblike zaposlitve, kot so začasne zaposlitve, samostojno delo, mala dela, manjša dela, ki jih posredujejo digitalne delovne platforme itd.

Na kratko, z vidika politike poročilo poudarja naslednje točke:

• Odvisno od doseženega političnega soglasja je mogoče sestaviti uravnoteženo kombinacijo elementov iz obeh scenarijev, ki ustvarja delavcu prijazno okolje s tehničnimi in družbenimi inovacijami, kar vodi v gospodarsko rast in socialno kohezijo.
• Politično soglasje bi lahko ustvarili z vključitvijo drugih dodatnih ukrepov, na primer močne industrijske politike, ki temelji na naložbah, ki spodbujajo razvoj in uveljavljanje evropske platforme, ali nove uredbe o izmenjavi podatkov in konkurenci.
• Notranja politična kohezija v EU je bistvenega pomena za doseganje pravega ravnovesja za industrijo 4.0, da ustvari gospodarsko rast in socialno kohezijo z evropskimi rešitvami. InvestEU, Horizon Europe, Digital Europe in povezani programi uvajanja, zmogljivosti in kohezije, o katerih poteka razprava, lahko podprejo ta proces.
• Za iskanje takšnega ravnovesja bi lahko razmislili o oblikovanju koalicije nosilcev odločanja na trgu dela in oblikovalcev politik na področju inovacij/tehnologije v Evropi. Enotnost EU je potrebna za upravljanje globalnih sil v kapitalu in tehnologiji, na primer prek OECD.
• Če bi bila Evropa potisnjena na skrajno točko ultraliberalnega scenarija, bodo platforme evropske industrije 4.0 verjetno marginalizirane.
• Uravnoteženo preobrazbo je mogoče financirati z višjo rastjo, skupnim višjim, a selektivnim pristopom k obdavčitvi in po potrebi z začasnimi proračunskimi primanjkljaji.e.
• Uravnoteženo preobrazbo je mogoče financirati z višjo rastjo, skupnim višjim, a selektivnim pristopom k obdavčitvi in po potrebi z začasnimi proračunskimi primanjkljaji.