»Slovenija se na področju človeškega kapitala z oceno 44,3 približuje povprečju EU, tj. 45,7. Za povprečjem EU, tj. 54 % oziroma 26 %, zaostaja pri vsaj osnovnih in nadosnovnih digitalnih spretnostih in znanjih (50 % oziroma 20 %), z njim pa se izenači pri deležu ljudi z vsaj osnovnimi spretnostmi in znanji za ustvarjanje digitalnih vsebin,« navaja poročilo DESI. Delež podjetij, ki izvajajo usposabljanje za IKT, ostaja pri 26 %, kar je nad povprečjem EU.

Uspešnost Slovenije na področju digitalne povezljivosti je mešana. Pokritost z zelo visokozmogljivim omrežjem presega povprečje EU, vendar Slovenija zaostaja z uvajanjem tehnologije 5G. Ocena države na področju MSP z osnovno digitalno intenzivnostjo je na ravni povprečja EU in ga presega na področjih storitev v oblaku in umetne inteligence (UI). Država ima dobro oceno pri integraciji digitalne tehnologije, ki ustreza povprečju EU pri majhnih in srednjih podjetjih (MSP) z osnovno digitalno intenzivnostjo in ga presega pri storitvah v oblaku in umetni inteligenci (UI). Manj uspešna je pri uporabi masovnih podatkov.

Raven prodora Slovenije na področju digitalnih javnih storitev je dobra, vendar pod povprečjem EU pri digitalnih javnih storitvah, namenjenih posameznikom, in nad povprečjem pri storitvah, namenjenih podjetjem. Ob tem Slovenija prepoznava tudi potrebe po vlaganju v osnovno digitalno infrastrukturo države, digitalne spretnosti in znanja ter digitalno zmogljivost podjetij. Čeprav te celovite politike kažejo na ozaveščenost o potrebah države, je za spodbujanje digitalne preobrazbe v celotnem javnem sektorju potrebno storiti še več.

Slovenija postopno postavlja v ospredje digitalno preobrazbo svojega gospodarstva in javnega sektorja, kot je razvidno iz njenega zakonodajnega in regulativnega okvira ter načrta za okrevanje in odpornost. Splošni okvir digitalne preobrazbe bo določen v prihodnji strategiji Digitalna Slovenija 2030, ki bo združila vse sektorske strategije. Ima štiri stebre:

• kompetence in ekosistem za digitalno vključenost,
• varne in trajnostne digitalne infrastrukture,
• digitalne tehnologije in digitalna preobrazba podjetij ter
• digitalizacija javnih storitev.

Ob tem je za našo državo ključnega pomena zagotavljanja vključujočega razvoja digitalnih spretnosti in znanj pri uresničevanju trajnih gospodarskih in družbenih koristi vključujoče digitalne družbe. Opredelitev osnovnih digitalnih spretnosti in znanj ter usposabljanje bi digitalni delovni sili pomagalo, da se osredotoči na razvijajoče se potrebe v profilih in opisih delovnih mest. S takšno orientacijo se slovenskemu javnemu sektorju ponuja priložnost postati privlačni delodajalec, zlasti za mlade.

Celotno poročilo DESI je na voljo TUKAJ.