Slovenija v NOO sledi glavnemu cilju Mehanizma za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: RRF1 ), to je spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije, kar bomo dosegli z uravnoteženimi reformami in naložbami, ki bodo temeljile na ciljih digitalnega in zelenega prehoda. Na ta način bomo izboljšali in okrepili odpornost gospodarstva, s čimer bo mogoče prej doseči stopnjo gospodarske rasti, ki smo jo beležili pred pandemijo. To bo doseženo z digitalno preobrazbo nekaterih sektorjev gospodarstva in družbe, skupaj z manjšimi upravnimi obremenitvami ter večjo odprtostjo in prožnostjo slovenskega gospodarstva ter s krepitvijo inovacijskega potenciala vseh relevantnih deležnikov. Pomembna bodo tudi vlaganja v okoljsko, prometno, energetsko, izobraževalno, zdravstveno, socialno in drugo infrastrukturo, kar lahko v naslednjih letih bistveno prispeva h gospodarski rasti, ki bo skladna s cilji doseganja podnebne nevtralnosti do 2050.

Peta komponenta NOO-ja pa je namenjena krepitvi kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod.

Cilj je krepitev odpornosti izobraževalnega sistema, predvsem s krepitvijo kompetenc za digitalni in zeleni prehod, za hitrejše odzivanje na potrebe gospodarstva in družbe, uspešno vključevanje mladih v tehnološko napredna okolja ter krepitev prehoda iz izobraževanja na trg dela. S krepitvijo človeškega kapitala bomo vplivali na povečanje dolgoročnega zaposlovanja, vključevanja v družbo in produktivnost. Za dosego cilja so predvideni ukrepi na treh področjih:

• razvoj bolj vključujočih in odpornih vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih institucij, vključno s področjem izobraževanja odraslih;
• podpiranje strokovnih delavcev, visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter drugega osebja vzgojno-izobraževalnih ter visokošolskih institucij za kakovostno poučevanje in učenje, tudi s pomočjo čistih/zelenih in digitalnih orodij in tehnologij;
• učinkovitejše in uspešnejše upravljanje izobraževalnih in študijskih programov.

Reformni del: 

• prenova izobraževalnih programov s prenovo programskih dokumentov (kurikulov, učnih načrtov in katalogov znanj) na celotni ravni izobraževanja z umeščanjem digitalnih kompetenc, temeljnih znanj računalništva in informatike ter kompetenc za trajnostni razvoj, na določenih stopnjah izobraževanja pa tudi vsebin finančne pismenosti (2021-2026),
• sprejem Smernic za prenovo visokošolskega strokovnega izobraževanja s predlogom izvedbenega načrta (2022) ter pripravljena izhodišča za vlaganje v zeleno, odporno, vzdržno in digitalno povezano visoko šolstvo (2026),
• izvedena študija za prenovo programov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ter oblikovana izhodišča za posodobitev priprave izobraževalnih programov (2023) ter
• sprejem Strategije za sistematično vlaganje v izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo (2022).