Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) vsaka tri leta v posebnem poročilu pregleda najpomembnejše trende oziroma megatrende, ki oblikujejo izobraževanje. Izdaja poročila za leto 2025 obravnava vrsto tem, pomembnih za izobraževanje in razvoj spretnosti, med drugim tudi »eksplozijo« prebojnih digitalnih tehnologij, kot so umetna inteligenca (AI), internet stvari (IoT) in navidezna resničnost (VR), ter njihov vpliv na način našega dela in medsebojnega komuniciranja.

Poročilo je namenjeno širokemu krogu bralcev, med drugim oblikovalcem politik, strokovnjakom na področju izobraževanja, vodstvenim in administrativnim delavcem, učiteljem, raziskovalcem in študentom, pa tudi staršem in vsem, ki jih zanima, kako se lahko izobraževanje odzove na današnje izzive ter učence in dijake hkrati pripravi na prihodnost.

V tem kratkem pregledu predstavljamo nekaj ključnih vprašanj, ki jih obravnava poročilo, in izpostavljamo njegove najpomembnejše ugotovitve. Ob tem predstavljamo tudi različne vsebine Platforme za digitalne spretnosti in delovna mesta, ki vam lahko pomagajo pri doseganju učnih ciljev – od možnosti usposabljanja na osnovni, srednji in napredni ravni do virov in študij primerov s področja digitalnih spretnosti, primerov dobrih praks in poročil.

V koraku z (digitalnim) časom

Tehnološki napredek poteka z doslej neprimerljivo hitrostjo, novi načini reševanja globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe ali javno zdravje, pa hitro postajajo del vsakdanje prakse. Kljub temu ostajajo številni pomisleki. Nedavna raziskava Eurobarometra, izvedena v 27 državah članicah EU in osmih drugih državah, je na primer pokazala, da polovica vprašanih verjame v potencial umetne inteligence za pospeševanje znanstvenih odkritij in razvoj orodij, s katerimi lahko družba rešuje pereče izzive, kot so podnebne spremembe in bolezni.

Hkrati kaže, da mlajše generacije morda še niso pridobile ustreznega nabora spretnosti, ki bi jim omogočal samozavestno in premišljeno soočanje s prihodnostjo. OECD je decembra objavil rezultate raziskave PISA, ki ocenjuje ključne spretnosti, kot so pismenost, matematične spretnosti in reševanje problemov. V primerjavi z ocenjenimi ravnmi pred desetletjem se je raven pismenosti v večini sodelujočih držav znižala. Pri visokošolsko izobraženih so bili rezultati še izrazitejši – raven pismenosti se je hitro znižala povsod razen na Finskem.

Življenje na Marsu? Pogled v digitalno prihodnost

Vzemite proteinske tablete in si nadenite čelado: odpravljamo se na velik korak v bližnjo prihodnost.

Predvidevanje prihodnosti pomeni sposobnost napovedovanja oziroma predvidevanja prihodnjih dogodkov in razvoja – tako izzivov kot priložnosti. Zahteva poglobljeno razumevanje trenutnih trendov, pristope, ki temeljijo na dokazih, ter strateško razmišljanje. To vključuje dolgoročno vizijo, načrtovanje različnih možnih scenarijev in proaktivno sprejemanje odločitev z namenom oblikovanja boljše prihodnosti.

Na področju izobraževanja to pomeni zagotoviti, da učenci pridobijo spretnosti, ki bodo uporabne tudi v prihodnosti in jim bodo omogočale uspešno soočanje z novimi izzivi. Za oblikovalce politik, učitelje in vodstvene delavce v izobraževanju to pomeni proaktivno odzivanje na posledice tehnoloških sprememb ter na vrzeli in pomanjkanje spretnosti na trgu dela. Izobraževalni programi morajo pri tem ostati relevantni in dovolj prilagodljivi, da se lahko odzivajo na spreminjajoče se potrebe prihodnosti.

Poročilo obravnava različne možne scenarije in trende, ki bi lahko v prihodnosti imeli velik vpliv. Z vidika digitalnih spretnosti predvidevanje pomeni predvsem pravočasno prepoznavanje spretnosti in kompetenc, ki jih bodo potrebovali prihodnji učenci in zaposleni v vse bolj avtomatiziranem gospodarstvu in družbi, ki temeljita na umetni inteligenci in podatkih.

Čeprav je osnovna digitalna pismenost izjemno pomembna – kar se odraža tudi v cilju Digitalnega desetletja, da bo do leta 2030 vsaj 80 % prebivalstva imelo osnovne digitalne spretnosti – so prav tako pomembni razvoj kritičnega mišljenja, prilagodljivosti in odpornosti, etična uporaba umetne inteligence ter pripravljenost na izzive kibernetske varnosti.

Vse širša uporaba in razvoj umetne inteligence povečujeta tudi zmogljivosti robotov, ki sodelujejo z ljudmi na različnih področjih. To pomeni, da se bo interakcija med ljudmi in roboti v prihodnjih letih hitro povečevala. Ker tehnologija močno vpliva na družbene odnose in digitalno dobrobit, postaja vloga izobraževanja še pomembnejša. Poročilo OECD zato odpira vprašanje, kako lahko izobraževanje pomaga ohranjati občutek skupnosti ter spodbuja digitalno dobrobit in socialno-čustveno učenje pri različnih generacijah udeležencev izobraževanja.

Kako zagotoviti, da izobraževanje razvija prave spretnosti?

Tudi izobraževalni sektor se sooča s svojimi specifičnimi izzivi. Hiter tehnološki razvoj prinaša hitre spremembe v ponudbi spretnosti in povpraševanju po njih, zato se pojavlja vprašanje, kako izobraževalne sisteme najbolje prilagoditi, da bodo zagotavljali praktične spretnosti ter kompetence, po katerih je na trgu dela največ povpraševanja.

Poročilo OECD kot eno ključnih poti naprej izpostavlja večjo raznolikost izobraževalnih poti ter uvajanje inovativnih oblik in praks poučevanja, s čimer bi se izobraževalni sistemi lažje odzvali na vse večje povpraševanje po visoko usposobljenih delavcih in možnostih vseživljenjskega učenja.

Z evropskega vidika se izobraževanje hitro preoblikuje v smeri razvoja kompetenc za prihodnost. Marca 2025 je kolegij evropskih komisarjev sprejel sveženj Unija spretnosti, ki vključuje akcijski načrt za temeljne spretnosti in strateški načrt za izobraževanje na področju STEM. Cilj strategije Unije spretnosti je Evropejce pripraviti na prihodnost in začrtati pot do izobraževalnega okvira, ki se bo razvijal skupaj z digitalnim napredkom.

Platforma za digitalne spretnosti in delovna mesta vam lahko pomaga pri prvih korakih na poti do novih tehnoloških znanj z uporabo prilagodljivih in posamezniku prilagojenih učnih poti. V razdelku z učnimi potmi je na voljo izbor skrbno pripravljenih vsebin, med drugim osnovna učna pot o računalništvu v oblaku, učna pot o navidezni resničnosti »Kaj je resnično? Kaj je virtualno? V katerem svetu se gibljem?« ter naprednejša učna pot o umetni inteligenci v medicini v okviru projekta xAIM.

Če želite učenje še bolj prilagoditi svojim potrebam, lahko oblikujete tudi lastno učno pot, tako da shranjujete možnosti usposabljanja, vire, učne vsebine in publikacije iz različnih razdelkov platforme.

Digitalna dobrobit: vse pomembnejši izziv

Izobraževanje je eden prvih korakov mladih pri raziskovanju in razumevanju sveta ter ima ključno vlogo pri razvoju njihovih kompetenc. Vendar razvoj teh kompetenc ne bi smel potekati na račun duševnega zdravja. Nedavni podatki opozarjajo tudi na negativne in zasvojljive vidike digitalnih medijev, pri katerih tradicionalni preventivni pristopi niso vedno učinkoviti.

Digitalne tehnologije so postale sestavni del formalnega in poklicnega izobraževanja ter pomembno oblikujejo načine in orodja poučevanja in učenja. Posledično otroci in mladostniki vse večji del svojega časa preživijo na spletu.

To pa ima svojo ceno.

Dolgotrajna uporaba digitalnih medijev je povezana z večjo pojavnostjo tesnobe in depresije med mladostniki. Raziskava na Norveškem je pokazala povezavo med uporabo družbenih omrežij in večjo pojavnostjo depresije. Tudi finska raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 1.000 deklet, je daljšo uporabo družbenih omrežij povezala z večjo stopnjo tesnobe.

Nobenega dvoma ni, da digitalne tehnologije vplivajo na naše dobro počutje, duševno zdravje pa je postalo pomembno javnozdravstveno vprašanje, ki zahteva pozornost.

Poročilo ugotavlja, da je duševno zdravje po pandemiji COVID-19 postalo še pomembnejša zdravstvena skrb, kar kažejo tudi podatki iz številnih držav.

Na ravni EU digitalno dobrobit obravnavajo številne kampanje, dogodki in projekti, katerih cilj je izboljšati razumevanje tveganj na spletu in vpliva digitalnih tehnologij na duševno zdravje. Centri za varnejši internet po Evropi, ki jih sofinancira Evropska unija, z različnimi dejavnostmi in pobudami skrbijo za večjo varnost otrok in mladih na spletu.

Strategija Evropske komisije za boljši internet za otroke (BIK+), sprejeta 11. maja 2022, zagotavlja, da so otroci v novem Digitalnem desetletju na spletu zaščiteni, spoštovani in opolnomočeni, skladno z evropskimi digitalnimi načeli.

Spoznajte trende, ki oblikujejo izobraževanje

Celotno poročilo OECD je na voljo tukaj. V njem lahko podrobneje raziščete različne dejavnike in trende, ki trenutno vplivajo na izobraževanje.