Digitalne tehnologije so postale del vsakdanjega življenja ljudi po vsej Evropski uniji. Novi podatki iz poročila Eurostata o statistiki digitalnega gospodarstva in družbe – gospodinjstva in posamezniki poudarjajo, kako razširjen je postal dostop do interneta v Evropi, kako Evropejci uporabljajo spletne storitve in kako sprejemajo nastajajoča orodja, kot je generativna umetna inteligenca (AI), vendar odražajo tudi še vedno obstoječe vrzeli v digitalni vključenosti.

Skoraj univerzalna povezanost

Leta 2025 je imelo 94 % gospodinjstev v EU dostop do interneta, 94 % posameznikov pa je poročalo, da so internet uporabljali v zadnjih treh mesecih. Nasprotno je le približno 4 % prebivalcev interneta sploh ni uporabljalo v celotnem letu, kar odraža skoraj vsesplošno razširjenost spletne udeležbe v evropskih družbah. Mobilne naprave so najpogostejše sredstvo za dostop do interneta – skoraj 9 od 10 uporabnikov se na splet povezuje prek pametnih telefonov ali podobnih naprav.

Vendar povezanost ni enakomerno razporejena po geografskih območjih. Medtem ko države, kot sta Nizozemska in Luksemburg, poročajo o najvišjih stopnjah nedavne uporabe interneta (nad 99 %), imajo nekatere države članice še vedno stopnje bližje 90 %, kar kaže na realen prostor za izboljšave na področju digitalne vključenosti.

Za tiste, ki ostajajo brez povezave, so razlogi različni. Najpogosteje navedeni razlog je, da ne čutijo potrebe po uporabi interneta, sledijo težave pri uporabi. Manjši delež navaja težave z dostopnostjo, pomisleke glede varnosti ali stroškovne ovire.

Ko pa so Evropejci enkrat povezani, se vključujejo v širok nabor dejavnosti:

• Komunikacija ostaja osrednja: velik delež posameznikov pošilja in prejema e-pošto ter uporablja orodja za takojšnje sporočanje ali glasovne in video klice.
• Dostop do informacij je zelo razširjen: številni ljudje na spletu iščejo informacije o izdelkih, storitvah in zdravstvenih vsebinah.
• E-trgovina je postala rutina: visok delež posameznikov poroča o naročanju ali nakupovanju blaga in storitev prek spleta (vključno z nakupi, potovalnimi aranžmaji in drugimi gospodinjskimi potrebami).
• Uporaba e-uprave in elektronske identifikacije (eID) narašča: javne storitve se v različnih državah digitalizirajo z različno hitrostjo, vendar se vse premikajo v digitalno okolje.

Nastajajoče tehnologije beležijo zgodnjo uporabo

Eden najbolj izrazitih trendov leta 2025 je uporaba generativnih orodij umetne inteligence. Približno vsak tretji Evropejec je že uporabljal ta orodja, predvsem za osebne namene, pa tudi za delo in izobraževanje. Stopnje uporabe se razlikujejo med državami, najvišje pa so bile zabeležene v nordijskih in baltskih državah.

Med tistimi, ki generativnih orodij umetne inteligence še niso uporabljali, so bili najpogostejši razlogi pomanjkanje občutka potrebe po njihovi uporabi (39 %; ta odgovor je bil najpogostejši na Poljskem in v Nemčiji, kjer ga je navedla približno polovica vprašanih), pomanjkanje znanja o njih (8 %) ali preprosto nepoznavanje njihovega obstoja (5 %). Skrbi glede zasebnosti in varnosti predstavljajo 4 %. To so področja, kjer bi večja ozaveščenost in usposabljanja lahko povečali uporabo.

Vir: isoc_ai_iaiu

Digitalni razkorak in vključevanost

Evropska deklaracija o digitalnih pravicah spodbuja:

„[...] digitalno preobrazbo, ki nikogar ne pušča ob strani. Koristiti mora vsem, zagotavljati enakost spolov ter posebej vključevati starejše, prebivalce podeželskih območij, osebe z invalidnostmi ali marginalizirane skupine [...]“.

Kljub visoki splošni povezanosti izzivi na področju digitalne vključenosti ostajajo. Irska, Nizozemska in Danska poročajo o stopnjah internetne povezanosti nad 99 % tako v urbanih kot v podeželskih okoljih, medtem ko so Grčija, Bolgarija in Hrvaška zabeležile največje razlike med mesti in podeželjem.

Na splošno se povezanost razlikuje glede na demografske skupine in geografsko lego: podeželska območja in starejše starostne skupine še vedno zaostajajo za urbanimi središči in mlajšimi generacijami pri uporabi interneta in digitalni vključenosti – kar znova osvetljuje ključna področja za ozaveščanje in usposabljanje.

Podatki Eurostata odražajo evropsko družbo, v kateri so digitalna orodja vpeta v vsakodnevne rutine. Hkrati pa poudarjajo potrebo po nadaljnjih prizadevanjih na področju digitalne vključenosti, razvoja digitalnih spretnosti ter podpore prebivalstvenim skupinam, ki ostajajo na robu digitalnega sveta v Evropi.

Z razvojem politik v okviru pobude Digitalno desetletje EU bo prihodnji napredek odvisen ne le od povezljivosti, temveč tudi od zagotavljanja, da lahko vsi posamezniki izkoristijo digitalno preobrazbo in k njej tudi aktivno prispevajo.