Iskanje
Prijava
Ker umetna inteligenca hitro preoblikuje evropski trg dela, je usklajevanje politik s prakso postalo strateška nujnost. V najnovejši epizodi serije Digital Skills Talks, ki jo gosti Platforma za digitalna znanja in delovna mesta, je razprava z naslovom »Od politike k praksi: pismenost za umetno inteligenco in prihodnja delovna sila« združila dva ključna sogovornika: Giulio Carsanigo, strokovno sodelavko za politike pri Uradu EU za umetno inteligenco Evropske komisije, in Konstantinosa Pouliakasa, strokovnjaka za znanja in delo pri agenciji Cedefop.
Celotna epizoda je na voljo tukaj
Carsaniga je predstavila v prihodnost usmerjen pogled na pristop Komisije k pismenosti za umetno inteligenco, ki temelji na Aktu o umetni inteligenci in je podprt s pobudami, kot sta AI Pact ter nov repozitorij dobrih praks in učnih orodij:
»Umetno inteligenco želimo narediti dostopno – ne le za programerje ali inženirje, temveč za vsakega državljana, ki se giblje v digitalnem svetu.«
Po njenem mnenju je opolnomočenje ljudi za razumevanje in odgovorno uporabo sistemov UI ključno za krepitev zaupanja javnosti in demokracije.
Pouliakas iz Cedefopa je razpravi dodal trdne empirične podatke iz raziskave AI Skills Survey, ki predstavlja nadaljevalni modul druge Evropske ankete o znanjih in delovnih mestih (ESJS2). Gre za pionirsko študijo, ki ponuja celovit vpogled v to, koliko delavcev v EU uporablja tehnologije umetne inteligence pri svojem delu ter kako UI preoblikuje delovna mesta in potrebe po usposabljanju po vsej Uniji.
»Podatki kažejo, da uporaba umetne inteligence v Evropi narašča in da gre bolj za preoblikovanje delovnih mest kot za njihovo nadomeščanje,« je poudaril Pouliakas.
Po rezultatih raziskave približno vsak tretji evropski delavec že uporablja ali sodeluje z orodji, ki temeljijo na umetni inteligenci, na svojem delovnem mestu. Kljub temu, da štirje od desetih delavcev priznavajo potrebo po nadaljnjem razvoju znanj s področja UI, je le okoli 15 % že prejelo kakršnokoli usposabljanje, povezano z UI. Ta vrzel je še posebej izrazita pri nizko- in srednje usposobljenih delavcih, starejših delavcih ter ženskah, kar grozi s poglabljanjem neenakosti, če ne bo naslovljeno s ciljno usmerjenimi in vključujočimi programi izpopolnjevanja.
Iz razprave se izrisuje tako imenovani »razkorak umetne inteligence«, ki krepi že obstoječe digitalne neenakosti: nekatere severnoevropske države in visoko usposobljeni strokovnjaki napredujejo hitreje, medtem ko drugim grozi zaostanek. Pouliakas je pozval k posodobitvi sistemov poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja (VET), da bi se znanja s področja UI vključila v medsektorske učne načrte, ki združujejo tehnične, etične, družbene in prilagoditvene kompetence. Oba sogovornika sta se strinjala:
»Priprava evropske delovne sile na umetno inteligenco ni zgolj vprašanje krepitve digitalnih znanj.«
Po eni strani morajo digitalna znanja postati resnično prečna in podpirati širši nabor tehnoloških, poslovnih in družbenih kompetenc. Po drugi strani pa gre za (pre)oblikovanje delovnih mest, pripravljenih na prihodnost, vključevanje učenja v sam potek dela ter zagotavljanje, da umetna inteligenca deluje kot orodje za opolnomočenje, ne izključevanje.
Z razpoložljivimi podatki in napredujočimi politikami je danes ključni preizkus Evrope pretvorba ambicij v dejanja. Priložnost je ogromna: globalno voditi pri oblikovanju prihodnosti, ki jo poganja umetna inteligenca, ob visoki konkurenčnosti EU, zasidrani v človeškem dostojanstvu, vključenosti in skupni blaginji. A tudi cena zamujenega trenutka bi bila visoka – poglabljanje neenakosti, izguba zaupanja v tehnologijo in izključevanje številnih ljudi iz hitro razvijajočega se digitalnega gospodarstva. Odločitev, sprejeta danes, bo določila, ali bo evropska revolucija umetne inteligence zgodba skupnega napredka ali naraščajočih razkorakov.
Cedefop je ena izmed decentraliziranih agencij EU. Ustanovljena je bila leta 1975, od leta 1995 pa ima sedež v Grčiji. Cedefop podpira oblikovanje, razvoj in izvajanje politik EU na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja (VET) ter politik znanj in kvalifikacij v sodelovanju z Evropsko komisijo, državami članicami in socialnimi partnerji. V ta namen krepi in razširja znanje, zagotavlja dokaze in storitve za oblikovanje politik, vključno z raziskovalno podprtimi ugotovitvami, ter spodbuja izmenjavo znanja med evropskimi in nacionalnimi akterji.
Konstantinos Pouliakas je strokovnjak za znanja in trge dela pri Cedefopu. Vodi ekipo za znanja in delo ter je vodilni raziskovalni vodja projektov s področja digitalizacije in prihodnosti dela ter neskladij v znanjih. Za svoj največji dosežek šteje razvoj dveh valov Evropske ankete o znanjih in delovnih mestih Cedefopa.
