Iskanje
Prijava
Glede na izdajo iz leta 2026 naj bi EU do leta 2037 dosegla cilj 80 % državljanov EU z osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi. Glede na to, da je trenutno zaposlenih 10,5 milijona strokovnjakov za IKT, se zdi, da Evropa ne dosega svojega cilja 20 milijonov do leta 2030. Potrebni so nujni ukrepi na področju znanj in spretnosti, da bi premostili vrzeli in okrepili konkurenčnost EU.
Sveženj o stanju digitalnega desetletja za leto 2026
Evropska komisija je 17. junija 2026 objavila poročilo in sveženj o stanju digitalnega desetletja za leto 2026. Poročilo ugotavlja, da Evropa napreduje pri digitalni preobrazbi svojih storitev, gospodarstva in družbe ter da so ključni temelji digitalizacije že dobro vzpostavljeni. Kljub temu so potrebna dodatna prizadevanja za odpravo vrzeli pri izvajanju, pri čemer bo treba več pozornosti nameniti obsegu, hitrosti in splošnemu usklajevanju. Pomembne vrzeli ostajajo zlasti na področju ključnih tehnologij, računalniških zmogljivosti, kibernetske varnosti, uvajanja naprednih digitalnih tehnologij, digitalnih spretnosti ter zmogljivosti za rast in širitev.
Časi, ko se je o digitalni preobrazbi govorilo predvsem v povezavi z inovacijami in povečevanjem produktivnosti, so že zdavnaj mimo. Leta 2026 je digitalna preobrazba vse bolj povezana z odpornostjo, varnostjo in demokracijo ter temeljnimi vrednotami EU. Poročilo o stanju digitalnega desetletja 2026 poudarja, da bo uspešno spoprijemanje s temi izzivi odvisno od uspeha digitalne preobrazbe, osredotočene na človeka, ki podpira ključne vidike konkurenčnosti, odpornosti in varnosti Unije. Vse to vodi k skupnemu cilju – okrepiti evropsko tehnološko suverenost, ne da bi pri tem zapostavili njenega ključnega nosilca: ljudi.
Poročilo o stanju digitalnega desetletja 2026 ne ponuja zgolj pregleda najnovejših trendov, temveč gre korak dlje in analizira strukturne dejavnike, ki spodbujajo ali zavirajo evropsko digitalno uspešnost, reforme in naložbe. Ena od ugotovitev, ki se ponavlja skozi celotno poročilo, meče senco na napredek zadnjih let: kljub številnim oprijemljivim dosežkom od leta 2022 trenutna hitrost razvoja ne zadostuje, da bi se EU dovolj hitro približevala ciljem digitalnega desetletja in učinkovito odgovorila na izzive digitalne dobe.
Poročilo o stanju digitalnega desetletja 2026 opredeljuje tri področja, ki so pretežno povezana s spretnostmi in na katerih so potrebna še posebej nujna prizadevanja za odpravo obstoječih vrzeli:
1) Digitalne spretnosti
Cilji digitalnega desetletja EU do leta 2030 predvidevajo, da bo 80 % prebivalcev EU imelo vsaj osnovne digitalne spretnosti, zaposlenih pa bo 20 milijonov strokovnjakov za IKT. Leta 2026 ima osnovno digitalno pismenost in osnovno tehnično znanje več kot 60 % Evropejcev.
Delež strokovnjakov za IKT pa je bistveno nižji. Leta 2025 so predstavljali 5 % celotne delovne sile, kar je le polovica 10-odstotnega cilja, določenega v strateškem sporočilu. Ženske ostajajo izrazito premalo zastopane na področju IKT, saj predstavljajo manj kot 20 % strokovnjakov.
2) Uvajanje in uporaba tehnologij v podjetjih
Petina evropskih podjetij je umetno inteligenco že uspešno vključila v svoje poslovne procese. Uporaba umetne inteligence je v primerjavi s prejšnjim letom močno narasla – leta 2025 kar za 48 %. Skoraj polovica podjetij (46,5 %) uporablja računalništvo v oblaku, skoraj 40 % pa jih pri svojem poslovanju uporablja podatke.
Mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) so hrbtenica evropskega gospodarstva in predstavljajo skoraj vsa podjetja v Evropi. Kljub izboljšanju ravni digitalne zrelosti manjših podjetij, ki ga ugotavlja poročilo, se MSP še vedno spoprijemajo z ovirami, povezanimi s spretnostmi, viri, dostopom in infrastrukturo.
3) Naraščajoči družbeni izzivi na presečišču digitalnih tehnologij in družbenih potreb
Z vse večjo digitalizacijo se povečujejo tudi družbena tveganja. Več kot 90 % Evropejcev skrbi zaščita ranljivih skupin, zlasti otrok. Spletne manipulacije, dezinformacije ter zavajajoče in škodljive vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, skrbijo 87 % evropskih državljanov. Velika večina Evropejcev (80 %) meni, da bi morala biti umetna inteligenca regulirana previdno.
Od leta 2022 program politike Digitalno desetletje deluje kot strateški mehanizem upravljanja, ki določa konkretno pot k bolj digitalnemu, na človeka osredotočenemu razvoju, skladnemu s temeljnimi vrednotami EU. Program združuje skupne cilje z obsežnim ciklom spremljanja ter usklajuje sodelovanje držav članic EU prek nacionalnih strateških časovnih načrtov za digitalno desetletje in sodelovanja na ravni EU prek Odbora za digitalno desetletje.
Kot prikazuje spodnja slika, je napredek na številnih področjih merljiv in oprijemljiv. Kljub temu nekatera ključna področja, vključno z razvojem digitalnih spretnosti, zaostajajo.
Eden od primerov je število zaposlenih strokovnjakov za IKT, kjer napredek kaže znake stagnacije. Tudi napredek pri zagotavljanju osnovnih digitalnih spretnosti prebivalstvu EU zaostaja za ciljem za leto 2030. Pri digitalnih javnih storitvah je napredek neenakomeren, storitve za državljane in podjetja pa dosegajo le okoli 90 % ciljne vrednosti za leto 2030.
Digitalna preobrazba, kot jo predvideva program politike Digitalno desetletje, postavlja ljudi v samo središče tehnološkega prehoda. Poročilo zato digitalne spretnosti obravnava kot »sredstvo suverenosti« in »omogočevalec uvajanja tehnologij«. Primanjkljaj EU na obeh področjih – tako pri osnovnih digitalnih spretnostih kot pri strokovnjakih za IKT – ostaja izrazit.
Kljub pomembnim nacionalnim naložbenim zavezam EU še vedno ni na pravi poti za dosego cilja, po katerem naj bi do leta 2030 80 % prebivalstva imelo osnovne digitalne spretnosti. Po trenutnih napovedih naj bi bil ta cilj dosežen šele leta 2037.
Zaveze, sprejete v okviru nacionalnih časovnih načrtov za digitalno desetletje, na primer skupaj znašajo skoraj 300 milijard evrov, od tega 205,9 milijarde evrov iz javnih proračunov, kar predstavlja nekaj več kot 1 % BDP EU-27.
Hkrati ima osnovne digitalne spretnosti le okoli 60 % Evropejcev. Če se bo razvoj nadaljeval s trenutnim tempom, naj bi se ta delež do leta 2030 povečal le na 68 %. Nižje ravni digitalnih spretnosti so značilne predvsem za starejše, ljudi iz socialno-ekonomsko šibkejših okolij in prebivalce podeželskih območij, kjer je digitalna izključenost izrazitejša.
Kateri so torej ključni izzivi pri doseganju osnovnih digitalnih spretnosti?
Prvi strukturni izziv je povezan z omejenim dosegom obstoječih sistemov in njihovo nezmožnostjo doseganja ranljivih skupin. Trenutni načini izvajanja izobraževanj pogosto ne dosežejo tistih, ki jih najbolj potrebujejo.
Drugi izziv je, da so naložbe v digitalne spretnosti osredotočene predvsem na formalno izobraževanje in splošno digitalno vključenost, vendar ne uspejo dovolj učinkovito vključiti težje dosegljivih skupin.
Tretjič, zaradi hitrega razvoja digitalnih tehnologij postajajo obstoječi cilji deloma zastareli. Sedanji cilj 80 % prebivalstva z osnovnimi digitalnimi spretnostmi je bil določen pred razmahom umetne inteligence. Čeprav se področju pismenosti na področju umetne inteligence namenja vse več pozornosti, je napredek še vedno omejen. Obstaja torej tveganje, da tudi doseganje zastavljenega cilja do leta 2030 ne bo zagotovilo ravni kompetenc, ki bo takrat dejansko potrebna.
Za odpravo velike vrzeli pri zaposlovanju strokovnjakov za IKT so potrebni hitri ukrepi, saj se približuje rok za dosego ciljev digitalnega desetletja. Nove in hitro razvijajoče se tehnologije, kot so umetna inteligenca, visokozmogljivo računalništvo in velepodatki, lahko pomembno prispevajo k reševanju številnih družbenih izzivov. Toda izkoriščanje njihovih prednosti zahteva usposobljeno delovno silo z ustrezno kombinacijo tehničnih in mehkih veščin, ki je v Evropi trenutno primanjkuje.
Leta 2025 je EU dosegla le nekaj več kot polovico cilja za leto 2030, saj je bilo zaposlenih 10,5 milijona strokovnjakov za IKT. To se dogaja v okolju, ki se hitro spreminja in korenito preoblikuje potrebe po znanjih in spretnostih.
Na sposobnost EU, da poveča število strokovnjakov za IKT s hitrostjo, ki jo zahtevajo cilji digitalnega desetletja, vpliva več strukturnih dejavnikov. Prvič, Evropa ne izobrazi dovolj diplomantov na področju IKT, kar ustvarja dodatna ozka grla na trgu dela. Leta 2023 je bilo med 1.000 mladimi le 2,7 diplomanta s področja IKT. Za primerjavo: v Združenih državah Amerike jih je bilo 3,7, v Združenem kraljestvu pa 4,6. To kaže, da vrzeli v spretnostih ni mogoče odpraviti zgolj z izpopolnjevanjem in prekvalifikacijami. Potrebne so ciljno usmerjene naložbe v izobraževalne sisteme – od zgodnjega izobraževanja pa vse do visokošolskega študija.
Drugič, obstaja veliko neskladje med spretnostmi, ki jih trg dela potrebuje in po njih povprašuje, ter spretnostmi, ki so na voljo pri obstoječi delovni sili. Tehnologije, kot so umetna inteligenca, računalništvo v oblaku in podatkovne tehnologije, se razvijajo tako hitro, da jim izobraževalne ustanove in programi usposabljanja težko sledijo. Dodatno težavo predstavljajo certifikati, vezani na posamezne ponudnike tehnologij, ki lahko zmanjšujejo splošno prilagodljivost trga dela.
Tretjič, nesorazmerje med spoloma v tehnološkem sektorju ostaja izrazito, napredek na tem področju pa je omejen. Ta trend je mogoče opaziti skozi celotno izobraževalno in poklicno pot – od manjšega zanimanja deklet za področja STEM do manjšega števila mladih žensk, ki se odločajo za študij STEM, in posledično manjšega števila žensk, ki se odločijo za kariero v tehnološkem sektorju.
Prav zato je Strateški načrt za izobraževanje na področju STEM, predstavljen marca 2025, pomemben korak pri umeščanju področij STEM med prednostne naloge politik EU na področju izobraževanja in spretnosti. Zagotavlja tudi politični in finančni okvir za izboljševanje kakovosti izobraževanja STEM ter povečanje udeležbe na teh področjih.
Nenazadnje je povpraševanje po naprednih digitalnih spretnostih že preseglo meje sektorja IKT. Z vse širšo uporabo umetne inteligence v praktično vseh ključnih sektorjih – zdravstvu, proizvodnji, logistiki, javni upravi in drugod – potrebe po spretnostih že presegajo trenutne projekcije delovne sile. Pilotna evropska pisarna Legal Gateway v Indiji, vzpostavljena februarja 2026, predstavlja korak v pravo smer in odraža potrebo EU po privabljanju talentov z vsega sveta.
Evropska komisija je 17. junija 2026 objavila sveženj o stanju digitalnega desetletja 2026. To vključuje poročilo o stanju digitalnega desetletja za leto 2026: Odpravljanje strukturnih vrzeli in mobilizacija naložb za leto 2030 in pozneje, priloge in strani o državah. Del svežnja je tudi delovni dokument služb Komisije s priporočili in analizo EU na visoki ravni.
