Ko govorimo o digitalni preobrazbi, umetni inteligenci in prihodnosti dela, pogosto najprej pomislimo na tehnologijo. Na nove digitalne rešitve, avtomatizacijo, robote in umetno inteligenco. V resnici pa največji izziv Slovenije ni tehnologija. Kot opozarja prof. dr. Tjaša Redek z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, so največji izziv ljudje, znanje in sposobnost prilagajanja spremembam.

Slovenija se danes sooča s paradoksom. Na eni strani so digitalne tehnologije vse bolj dostopne, podjetja vlagajo v digitalizacijo, umetna inteligenca pa postaja del vsakdanjega dela. Na drugi strani pa več kot polovica odraslih še vedno nima ustreznih digitalnih kompetenc, gospodarstvo pa se sooča s pomanjkanjem strokovnjakov na številnih področjih.

Digitalizacija ni več izbira, temveč pogoj za konkurenčnost. Podjetja, ki uspešno uvajajo digitalne tehnologije, dosegajo višjo produktivnost, večjo inovativnost in lažje ustvarjajo izdelke ter storitve z višjo dodano vrednostjo. Toda tehnologija sama po sebi ne prinaša rezultatov. Za uspešno digitalno preobrazbo so potrebni ljudje, ki znajo tehnologijo uporabljati, jo razumeti in jo vključevati v delovne procese.

Po besedah dr. Tjaše Redek prihodnost dela ne bo temeljila predvsem na rutinskih opravilih, temveč na znanju, ustvarjalnosti in sposobnosti prilagajanja. Umetna inteligenca in avtomatizacija spreminjata strukturo delovnih mest, zato bodo vse pomembnejše kompetence, kot so analitično razmišljanje, reševanje problemov, sodelovanje in vseživljenjsko učenje.

Prav zato postaja vlaganje v znanje ena najpomembnejših razvojnih nalog Slovenije. Ne gre le za digitalne kompetence, temveč tudi za krepitev izobraževalnega sistema, usposabljanje zaposlenih, razvoj novih kadrov ter ustvarjanje okolja, ki spodbuja inovacije in razvoj.

Poseben izziv predstavlja tudi področje izobraževanja. Slovenija se že danes sooča s pomanjkanjem učiteljev matematike, naravoslovnih predmetov in strokovnjakov za digitalna področja. Tehnologija lahko pri učenju pomaga, vendar ne more nadomestiti vloge učiteljev. Ti ostajajo ključni pri razvoju kritičnega mišljenja, motivacije in sposobnosti prilagajanja spremembam.

Če želi Slovenija povečati produktivnost, ustvarjati delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in ostati konkurenčna v evropskem prostoru, bo morala bistveno več vlagati v razvoj kompetenc, raziskave, inovacije in ljudi. Tehnologija bo pri tem pomemben pospeševalec, vendar sama ne bo dovolj.

O teh izzivih in priložnostih je prof. dr. Tjaša Redek podrobneje spregovorila v okviru 6. odprtega foruma Slovenske digitalne koalicije, ki je 22. maja 2026 potekal v Hiši Evropske unije v Ljubljani. Njeno osrednje sporočilo je bilo jasno: prihodnost Slovenije bo v veliki meri odvisna od tega, kako uspešno bomo znali povezati tehnologijo, znanje in ljudi.