Raziskava GreenShift Market Needs Analysis je pokazala, da večina anketiranih organizacij v prometnem sektorju umetno inteligenco še vedno preizkuša ali jo uporablja zgolj na posameznih, omejenih področjih, namesto da bi jo celovito vključila v ključne poslovne procese in dolgoročno strategijo. Prehod od eksperimentiranja k vsakodnevni uporabi zahteva praktična znanja in ustrezne organizacijske strukture, ki povezujejo podatke, računalniške zmogljivosti in modeliranje z dejanskimi odločitvami na področju prometa.

Ključne ugotovitve poročila

• Pomanjkanje notranjih kompetenc je največja ovira za napredek. Kar 57 % anketirancev je navedlo pomanjkanje ustreznih znanj in veščin v organizaciji, 52 % pa težave pri povezovanju novih tehnologij z obstoječimi, zastarelimi sistemi. Organizacije potrebujejo tako strokovno znanje kot ustrezno infrastrukturo, da bi uporabo umetne inteligence razširile izven posameznih projektov.
• Največje potrebe po novih znanjih so neposredno povezane z operativnimi in okoljskimi odločitvami. Modeliranje emisij je kot pomembno področje navedlo 53 % anketirancev, sledijo sistemi za odločanje v realnem času (52 %) in integracija sistemov umetne inteligence (48 %). To kaže na potrebo po strokovnjakih, ki znajo tehnične rezultate pretvoriti v konkretne ukrepe.
• Visokozmogljivostno računalništvo (HPC) je prepoznano kot pomembno, vendar ostaja premalo izkoriščeno. Skoraj dve tretjini anketirancev sta HPC ocenili kot zmerno ali zelo pomembno, vendar sta praktično poznavanje in uporaba v vsakodnevnih procesih zunaj specializiranih organizacij še vedno omejena.

Pet ključnih vrzeli v znanjih in kompetencah

Evropska podjetja in organizacije v prometnem in logističnem sektorju se soočajo z vse večjimi pritiski po hkratnem razogljičenju in digitalizaciji. Nova raziskava na ravni EU pa kaže, da večina še nima dovolj notranjih kompetenc za uspešno izvedbo obeh prehodov.

Raziskava GreenShift Market Needs Analysis je namenjena predvsem tistim, ki bodo morali prispevati k odpravljanju nastajajočega pomanjkanja znanj: inovativnim malim in srednje velikim podjetjem, vodilnim na področju mobilnosti v javnem sektorju ter strokovnjakom za raziskave in razvoj v prometnih in logističnih podjetjih.

Za MSP, ki želi povečati svojo konkurenčnost z večjo učinkovitostjo, ali javni organ, ki mora doseči cilje zmanjševanja emisij, pomanjkanje ustreznih znanj ni zgolj teoretično vprašanje, temveč konkretna ovira, ki lahko upočasni inovacije in zmanjševanje emisij.

Raziskava je opredelila pet ključnih področij, na katerih pomanjkanje kompetenc zavira širšo uporabo naprednih tehnologij:

• Integracija podatkov in podatkovni inženiring. Organizacije potrebujejo boljše zmogljivosti za povezovanje različnih virov prometnih podatkov, upravljanje velikih podatkovnih zbirk in podatkov v realnem času ter izboljšanje kakovosti podatkov, interoperabilnosti in upravljanja podatkov.
• Uporaba in uvajanje umetne inteligence. Sektor potrebuje strokovnjake, ki znajo umetno inteligenco prenesti iz faze eksperimentiranja v operativne prometne sisteme ter ocenjevati njena tveganja, omejitve in učinkovitost.
• Modeliranje, simulacije in digitalni dvojčki. Organizacije opozarjajo na pomanjkanje strokovnjakov, ki znajo razvijati in uporabljati modele ter njihove rezultate povezovati z dejanskimi operativnimi odločitvami.
• Visokozmogljivostno računalništvo (HPC) in razširljive računalniške zmogljivosti. Potrebna so znanja za uporabo visokozmogljivostnega računalništva pri simulacijah, optimizaciji in obsežnih rešitvah umetne inteligence tudi zunaj specializiranih raziskovalnih okolij.
• Trajnostnost in sistemsko razmišljanje. Organizacije potrebujejo boljše kompetence na področju modeliranja emisij in ocenjevanja vplivov na okolje ter vključevanja trajnostnih vidikov v operativno odločanje.

Celovit pregled potreb po znanjih v prometnem sektorju

Raziskava Market Needs Analysis obravnava obstoječe kompetence, ponudbo izobraževanj, ovire pri uvajanju tehnologij in nastajajoče potrebe po delovni sili na presečišču umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva, naprednih digitalnih tehnologij ter evropskega prometnega in mobilnostnega sektorja.

• Raziskava vključuje strukturiran pregled obstoječih virov in literature iz vseh 27 držav članic EU, 103 preverjene vire, 58 veljavnih odgovorov na anketo med deležniki ter devet polstrukturiranih intervjujev z organizacijami s področja prometa in logistike.
• Ugotovitve nakazujejo vzorce in prednostne potrebe sektorja, vendar niso statistično reprezentativne za celoten prometni sektor vseh 27 držav članic EU.

»Ta raziskava potrjuje, kar mnogi v sektorju že zaznavajo: zanimanje za umetno inteligenco in visokozmogljivostno računalništvo v prometu obstaja, vendar za njuno širšo uporabo še nimamo dovolj usposobljene delovne sile. Projekt GreenShift je bil zasnovan prav za odpravljanje te vrzeli.« Horacio González-Vélez, koordinator projekta GreenShift na National College of Ireland

Od raziskovalnih ugotovitev do praktičnega izobraževanja

Ugotovitve raziskave neposredno prispevajo k oblikovanju magistrskega študijskega programa MSc in AI & HPC for Sustainable Transport Systems, skupnega evropskega programa, zasnovanega na podlagi ugotovljenih vrzeli v znanjih in kompetencah.

Projekt GreenShift bo strokovnjakom, ki že delujejo v prometnem sektorju, ponudil tudi prilagodljiva krajša izobraževanja s pridobitvijo mikrodokazil, samostojne izobraževalne module in kratke tečaje.

GreenShift je pobuda, ki se izvaja v okviru programa Digitalna Evropa, koordinira pa jo National College of Ireland. Projekt združuje 14 projektnih partnerjev in dva pridružena partnerja iz devetih držav EU, njegov cilj pa je razvoj znanj s področja umetne inteligence in visokozmogljivostnega računalništva za trajnostni promet in mobilnost.

Na spletni strani thegreenshift.eu so na voljo celotno poročilo GreenShift Market Needs Analysis, videopredstavitev raziskovalnega procesa in povzetek ugotovitev v obliki infografike.

O projektu GreenShift

GreenShift je projekt, financiran iz programa Digitalna Evropa, namenjen razvoju znanj in kompetenc na področju umetne inteligence (AI) in visokozmogljivostnega računalništva (HPC) za trajnostni promet. Projekt koordinira National College of Ireland.

V projektu sodeluje 14 projektnih partnerjev in dva pridružena partnerja iz devetih držav EU. Skupaj razvijajo skupni evropski magistrski študijski program MSc in AI & HPC for Sustainable Transport Systems, mikrodokazila in kratka izobraževanja.

Ti izobraževalni programi bodo strokovnjakom in organizacijam pomagali pri uporabi umetne inteligence in visokozmogljivostnega računalništva za reševanje konkretnih izzivov na področju prometa in mobilnosti.

Izjava o omejitvi odgovornosti

Sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorja oziroma avtorjev ter ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Evropska unija in organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne prevzemata odgovornosti.