»Bili so najboljši časi, bili so najslabši časi.« S temi besedami je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v sredo, 16. septembra 2026, v Strasbourgu začela svoj letni govor o stanju v Evropski uniji (SOTEU 2026) pred poslanci Evropskega parlamenta. V njem je predstavila pregled dosežkov preteklega leta in izpostavila ključne prednostne naloge Evropske unije za prihodnje leto.

Primerjava z znamenitim uvodom romana Charlesa Dickensa ni naključna. Evropa se danes sooča s turbulentnimi razmerami, ki jih zaznamujejo izjemno hiter razvoj digitalnih in najnaprednejših tehnologij ter vse bolj negotove in hitro spreminjajoče se geopolitične razmere.

Vlaganje v inovacije: ključ do prihodnosti

Ključno je, da se vlaganja v najnaprednejše tehnologije, inovacije in raziskave ne ustavijo. Vsak evro, vložen v program Obzorje Evropa (Horizon Europe), naj bi evropskemu gospodarstvu do leta 2045 prinesel do 11 evrov koristi.

Sposobnost Evrope, da deluje neodvisno in ostaja konkurenčna, je odvisna od tega, ali bodo napredne tehnologije v Evropi ne le uporabljene, temveč tudi zasnovane, razvite in proizvedene.

Predsednica Ursula von der Leyen je izpostavila več pobud, ki jih podpira Evropska komisija in že prispevajo k uresničevanju teh ciljev:

• Pobuda InvestAI naj bi spodbudila 200 milijard evrov javnih in zasebnih naložb v razvoj umetne inteligence.
• Strategija Apply AI je namenjena podpori evropskim podjetjem pri uvajanju in izkoriščanju umetne inteligence v ključnih sektorjih, od napredne proizvodnje do zdravstva.
• Vzpostavljanje evropske digitalne infrastrukture bo omogočilo večjo konkurenčnost Evrope na svetovni ravni. Delovati je že začelo 19 tovarn umetne inteligence, razpis za vzpostavitev prvih evropskih gigatovarn umetne inteligence pa naj bi se zaključil konec septembra 2026. Gigatovarne bodo povečale računalniške zmogljivosti, potrebne za učenje najnaprednejših modelov umetne inteligence, ter podprle širitev inovativnih rešitev.

Izpopolnjevanje in prekvalifikacija: ključ do uspešnega prehoda

Predsednica von der Leyen je poudarila, da morata v Evropi gospodarski napredek in zagotavljanje socialnih pravic potekati z roko v roki. Zato so bile pretekle in bodoče pobude Evropske komisije usmerjene ne le v krepitev gospodarske blaginje, temveč tudi v razvoj znanj in sposobnosti ljudi za soočanje z izzivi digitalne dobe.

• NextGenerationEU, največji instrument financiranja, ki ga je doslej vzpostavila Evropska unija, je omogočil izplačilo več kot 440 milijard evrov sredstev. Pobuda je neposredno prispevala k zaposlitvi več kot 3,5 milijona Evropejcev.
• Strategija Unija spretnosti (Union of Skills), ki jo je predstavila predsednica von der Leyen, je omogočila, da je več kot 10 milijonov ljudi sodelovalo v programih izpopolnjevanja in prekvalifikacije. Samo leta 2025 je bilo takšnih udeležencev 3,9 milijona. V prihodnje bo pobuda Jamstvo za znanja in spretnosti (Skills Guarantee) zaposlenim pomagala pri prekvalifikaciji in prehodu iz sektorjev, na katere digitalna preobrazba močno vpliva, v strateško pomembnejše sektorje, kjer primanjkuje ustrezno usposobljenih kadrov.
• To pomeni več vlaganj v izpopolnjevanje in prekvalifikacijo zaposlenih ter podporo podjetjem pri prilagajanju delovnih mest ob uvajanju umetne inteligence.
• Načrt za kakovostna delovna mesta (Quality Jobs Roadmap) predstavlja dodaten korak v tej smeri. Njegov cilj je podpirati pravično plačilo, dobre delovne pogoje, visoke standarde zdravja in varnosti pri delu ter lažje prehode med delovnimi mesti in gospodarskimi sektorji. Na teh izhodiščih bo temeljil tudi Akt o kakovostnih delovnih mestih (Quality Jobs Act), ki bo prispeval k temu, da se bosta konkurenčnost gospodarstva in varstvo pravic delavcev medsebojno dopolnjevala ter tako krepila splošno odpornost evropskega gospodarstva in družbe.

Razvoj znanj in spretnosti je bil le del širšega programa za močnejšo, konkurenčnejšo in bolj neodvisno Evropo. Predsednica von der Leyen je v govoru posebno pozornost namenila tudi konkurenčnosti in industrijskim zmogljivostim, naložbam in inovacijam, cenovno dostopni čisti energiji, krepitvi evropskih tehnoloških zmogljivosti, varnosti in obrambi, podpori Ukrajini, podnebni odpornosti, migracijam, stanovanjski politiki ter zaščiti demokracije in temeljnih pravic.

Vse te prednostne naloge povezuje skupno sporočilo: sposobnost Evrope za konkurenčnost in prilagajanje spremembam je tesno povezana z zagotavljanjem, da tehnološka preobrazba ustvarja nove priložnosti za ljudi, podjetja in regije.