Ker Evropska unija pospešuje svojo agendo digitalne preobrazbe, je nova analiza Skupnega raziskovalnega središča (JRC) izpostavila pomembne izzive pri doseganju ambicioznega cilja, da bi do leta 2030 vsaj 80 % odraslih imelo vsaj osnovna digitalna znanja.

Zaskrbljujoč primanjkljaj digitalnih znanj

Najnovejša študija, ki temelji na podatkih Eurostata o kazalniku digitalnih znanj iz leta 2023, razkriva, da trenutno osnovni prag digitalnih kompetenc dosega le 55,6 % odraslega prebivalstva EU. Brez nujnih in ciljno usmerjenih ukrepov projekcije kažejo, da bi do leta 2030 ta delež dosegel le okoli 60 %, kar je daleč od ciljev Digitalnega desetletja.

Zelo nizke ravni digitalnih znanj med fizičnimi delavci jasno kažejo na kritično potrebo po dodatnem usposabljanju in preusposabljanju. Poleg tega je CEDEFOP v lanskoletni študiji poudaril, da se večina evropskih delavcev zaveda potrebe po pridobivanju novih znanj in spretnosti za prilagajanje vplivom umetne inteligence na njihova delovna mesta v naslednjih petih letih, vendar je le manjši delež že sodeloval v usposabljanjih s področja UI. Prav tako mnogi menijo, da jim njihovo podjetje ali organizacija takšnega usposabljanja ne bo zagotovila.

Neenakomerna raven digitalnih znanj med različnimi skupinami

Čeprav je veliko odraslih veščih pri vsakodnevnih opravilih, kot so elektronska pošta in uporaba družbenih omrežij, študija razkriva velike vrzeli na ključnih področjih, kot so ustvarjanje digitalnih vsebin, prakse kibernetske varnosti in spletno učenje. Ta znanja so ključna, saj so evropska delovna mesta vse bolj odvisna od tehnologije za inovacije in rast, zlasti na delovnih mestih, ki so bolj izpostavljena tveganju nadomeščanja zaradi naprednih tehnologij, predvsem avtomatizacije, ki jo poganja umetna inteligenca, in digitalne preobrazbe.

Poročilo posebej izpostavlja, da so odrasli z nižjo stopnjo izobrazbe in zaposleni v fizičnih poklicih v izrazito slabšem položaju. Tako se na primer že 32 % mladih, starih od 16 do 24 let, sooča s težavami pri doseganju celo osnovnih digitalnih znanj, ta delež pa naraste na 43 % med mladimi z nizko stopnjo formalne izobrazbe. Tudi podeželska območja zaostajajo, kar odraža širše družbeno-ekonomske razlike.

Potrebne so ciljno usmerjene politike in strateške naložbe

Za premostitev vse večjega digitalnega razkoraka študija JRC priporoča prilagojene ukrepe, osredotočene na najbolj ranljive skupine. Med ključnimi priporočili so specializirana usposabljanja za ustvarjanje digitalnih vsebin, krepitev spletne varnosti ter razvoj sposobnosti reševanja problemov.

Za mlajše generacije poročilo poudarja pomen vključevanja digitalnih znanj v obvezno izobraževanje ter širitev možnosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja (VET). Za starejše in manj digitalno vključene skupine pa morajo pobude nasloviti tudi približno 8 % odraslih, ki poročajo o zelo redki ali ničelni uporabi interneta.

Vzporedno je Evropska komisija predstavila predlog za Unijo znanj, pobudo, ki se osredotoča na obsežne naložbe, vseživljenjsko učenje in priznavanje raznolikih oblik usposabljanja. Program, za katerega je v obdobju 2021–2027 namenjenih 26,3 milijarde evrov, je zasnovan tako, da pospeši razvoj digitalnih znanj in zagotovi, da EU ne bo le dosegla, temveč tudi presegla cilje do leta 2030.

Pot naprej

Ker se digitalno okolje nenehno razvija, je zapiranje vrzeli v znanjih ključno za ohranjanje konkurenčnosti Evrope na svetovnem prizorišču. Oblikovalci politik, izobraževalci in predstavniki industrije so pozvani k tesnemu sodelovanju, da bi zagotovili dostopna, vključujoča in prilagodljiva digitalna usposabljanja, ki bodo sledila hitrim tehnološkim spremembam.

Prihodnost digitalne Evrope je na preizkušnji. Brez usklajenega ukrepanja za podporo tistim, ki so najbolj izpostavljeni digitalni izključenosti, lahko ambiciozni cilji EU ostanejo nedosegljivi. S strateškimi naložbami in premišljenimi, ciljno usmerjenimi politikami pa se odpira obetavna pot k bolj digitalno vključujoči Evropi.