Evropska komisija je 30. julija 2026 objavila javni razpis za podporo vzpostavitvi najmanj sedmih gigatovarn umetne inteligence v Evropi. Pobuda predvideva do 10 milijard evrov evropskih in nacionalnih javnih sredstev, s katerimi naj bi spodbudili dodatnih 20 milijard evrov zasebnih naložb. Razpis je odprt do 12. novembra 2026.

Gigatovarne umetne inteligence bodo lahko vzpostavljene v eni državi članici, na eni ali več lokacijah. Možna bo tudi čezmejna vzpostavitev gigatovarn v več državah članicah z uporabo porazdeljenih računalniških zmogljivosti za umetno inteligenco.

Vse, kar morate vedeti o gigatovarnah umetne inteligence

Evropska unija je trenutno pri več kot 80 % ključnih digitalnih proizvodov, storitev, infrastrukture in intelektualne lastnine odvisna od držav zunaj EU. Ob vse hitrejšem širjenju uporabe umetne inteligence postaja dostop do obsežne, tehnološko neodvisne infrastrukture za umetno inteligenco vse pomembnejši za industrijsko konkurenčnost in tehnološko suverenost Evrope.

Gigatovarne umetne inteligence predstavljajo naslednji korak pri uresničevanju evropskih ambicij na področju umetne inteligence in vzpostavljanju infrastrukture, ki bo omogočala razvoj najnaprednejših modelov umetne inteligence neposredno v Evropi.

Za doseganje teh ciljev so potrebne velike računalniške zmogljivosti. Gigatovarne umetne inteligence predstavljajo novo generacijo obsežne infrastrukture, namenjene učenju, dodatnemu prilagajanju in uvajanju naprednih modelov umetne inteligence v Evropi.

Združevale bodo najsodobnejše procesorje, visokohitrostna omrežja, tehnologije v oblaku in energetsko učinkovite podatkovne centre ter tako povečevale računalniške zmogljivosti Evrope.

Gigatovarne bodo povezovale napredne procesorje za umetno inteligenco, programsko opremo in tehnološke rešitve v oblaku, visokohitrostno povezljivost ter energetsko učinkovite podatkovne centre. Skupaj z evropskim omrežjem 19 tovarn umetne inteligence (AI Factories) bodo prispevale h krepitvi tehnološkega vodilnega položaja Evrope, njene odpornosti in strateške avtonomije.

Javni razpis za gigatovarne umetne inteligence

Cilj odprtega razpisa je povečati evropske računalniške zmogljivosti na področju umetne inteligence ter zagonskim podjetjem, hitro rastočim podjetjem, MSP, industriji, akademski skupnosti in javnim organom v Evropi omogočiti dostop do infrastrukture za učenje, izvajanje in dodatno prilagajanje najnaprednejših modelov umetne inteligence.

Pobuda bo omogočila, da Evropa razvija napredno umetno inteligenco na lastni infrastrukturi, skladno s pravili in vrednotami EU. Tehnologije umetne inteligence, razvite v gigatovarnah, bodo morale upoštevati evropske standarde na področju varstva podatkov, varnosti, zaščite in etike.

Kdo se lahko prijavi?

Na razpis se lahko prijavijo konzorciji ali namenske projektne družbe, ki združujejo podjetja, javne institucije, vlagatelje in druge partnerje.

Kako poteka razpis?

EU za spodbujanje obsežnih naložb v gigatovarne umetne inteligence uporablja mehanizem skupnega javnega naročanja.

Prek Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC JU) bodo EU in sodelujoče države članice skupaj naročale dostop do računalniških zmogljivosti izbranih gigatovarn. S tem bodo zagotovile pomembno javno podporo, ki naj bi spodbudila bistveno večje zasebne naložbe, potrebne za gradnjo in delovanje teh objektov.

Sporazum o skupnem javnem naročanju je že podpisalo 18 držav članic: Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Slovaška, Španija in Švedska.

Razpis predvideva podporo za do sedem gigatovarn umetne inteligence, ki bodo razvite v dveh fazah in razdeljene v dva sklopa:

• Sklop 1: do štirje projekti. Posamezen projekt lahko v prvi fazi prejme do 100 milijonov evrov evropskih sredstev, v drugi fazi pa še do 400 milijonov evrov. Izbrane gigatovarne bodo morale v začetni fazi zagotoviti vsaj toliko najnaprednejših procesorjev za umetno inteligenco, kot jih ima trenutno najzmogljivejša evropska tovarna umetne inteligence. V drugi fazi bodo morale zmogljivosti povečati na najmanj trikratnik te ravni.
• Sklop 2: do trije večji projekti. Posamezen projekt lahko v prvi fazi prejme do 200 milijonov evrov, v drugi fazi pa še do 800 milijonov evrov. Pričakuje se, da bodo te gigatovarne v začetni fazi dosegle do dvakratnik zmogljivosti najnaprednejših procesorjev trenutno vodilne evropske tovarne umetne inteligence, v drugi fazi pa najmanj štirikratnik te zmogljivosti.

Države članice bodo evropska sredstva dopolnile z enakovrednim nacionalnim financiranjem, kar bo znatno povečalo obseg javnih naložb v izbrane projekte.

Pomembno je, da javno financiranje ni namenjeno kritju celotne naložbe, temveč spodbujanju zasebnih vlaganj. Njegov cilj je zmanjšati naložbena tveganja in privabiti obsežen zasebni kapital, potreben za gradnjo, opremljanje in delovanje gigatovarn.

Dodatne informacije: naročanje infrastrukture za umetno inteligenco

Konzorciji gigatovarn umetne inteligence bodo lahko v kateri koli od obeh razvojnih faz nabavljali strojno opremo pri ponudnikih iz Evrope ali držav s podobnimi vrednotami in usmeritvami.

Del teh naročil bo lahko namenjen evropskim zagonskim in hitro rastočim podjetjem, s čimer bodo gigatovarne ustvarjale konkretne priložnosti za krepitev evropskih digitalnih dobavnih verig.

Evropska komisija je v okviru nadaljnjih aktivnosti po trgovinskem dogovoru med EU in ZDA podpisala tudi tri pisma o nameri z velikimi ameriškimi ponudniki strojne opreme AMD, NVIDIA in Qualcomm, da bi konzorcijem zagotovila nemoten dostop do potrebne opreme.

Koristne povezave

Vsa razpisna dokumentacija je dostopna na portalu EU Funding & Tenders.

Več informacij o gigatovarnah umetne inteligence in aktivnostih Evropske komisije na tem področju je na voljo na spletni strani Evropske komisije.

Kaj sledi?

Rok za oddajo prijav je 12. november 2026.

Odločitve o izboru projektov so predvidene v začetku leta 2027. Izbrane gigatovarne umetne inteligence naj bi začele delovati najpozneje v 18 mesecih od podpisa pogodbe.

Širši kontekst: povezane pobude in zakonodaja

Razpis za gigatovarne umetne inteligence dopolnjuje druge obsežne evropske pobude in zakonodajne ukrepe, katerih cilj je zagotoviti, da je razvoj umetne inteligence etičen, zaupanja vreden in skladen s temeljnimi vrednotami EU.

Eno ključnih zakonodajnih izhodišč predstavlja evropski Akt o umetni inteligenci (AI Act), ki je začel veljati leta 2024.

Aprila 2025 je Evropska komisija sprejela Akcijski načrt za celino umetne inteligence (AI Continent Action Plan), katerega namen je:

• Povečati inovacijske zmogljivosti Evrope na področju umetne inteligence.
• Izkoristiti evropske prednosti, kot so vrhunski digitalni talenti in razvite industrijske dobavne verige, za pospeševanje razvoja umetne inteligence.

Pomembno vlogo ima tudi Akt o razvoju oblaka in umetne inteligence (Cloud and AI Development Act – CADA), ki je del evropskega akcijskega načrta za umetno inteligenco. Namenjen je omogočanju razvoja naslednje generacije naprednih tehnologij v oblaku in umetne inteligence, pri čemer je cilj potrojiti zmogljivosti podatkovnih centrov v EU v naslednjih petih do sedmih letih.

Poleg tega evropska strategija za uporabo umetne inteligence (Apply AI Strategy) spodbuja uvajanje umetne inteligence v strateških gospodarskih sektorjih in dodatno krepi evropsko tehnološko suverenost.