Osrednja tema dogodka je bila »Od idej do učinka« (From Ideas to Impact), ki je raziskovala, kako lahko Evropa zgradi ekosistem vseživljenjskega učenja, okrepi razvoj talentov ter poveže izobraževanje z inovacijami.

Predstavljene so bile štiri pobude:

• EIT Skills Academies
• EIT Deep Tech Talent
• EIT Women and Girls in STEM
• EIT Higher Education

Dogodek je privabil več kot 800 udeležencev, med njimi inovatorje, izobraževalce in odločevalce, ki so skupaj sooblikovali prihodnost izobraževanja in spretnosti v Evropi.

Prvi dan: vlaganje v talente lahko znanje pretvori v inovacije

Prvi dan se je začel z navdihujočimi nagovori visokih govorcev, med njimi Ekaterine Zaharieva, evropske komisarke za zagonska podjetja, raziskave in inovacije, Nicodemosa Damianouja, namestnika ministra za raziskave, inovacije in digitalno politiko Cipra, ter Stefana Dobreva, predsednika upravnega odbora EIT. Poudarili so nujno potrebo Evrope po uskladitvi izobraževanja z zahtevami hitro spreminjajočega se trga dela.

Dopoldanske razprave in paneli so se osredotočili na strategijo Unije spretnosti ter načrt za STEM izobraževanje prek pobud EIT Skills Academies in EIT Deep Tech Talent Initiative. Strokovnjaki in raziskovalci so se strinjali, da se Evropa sooča tako s pomanjkanjem znanj kot z inovacijskim primanjkljajem ter da samo izobraževanje ni dovolj – študenti in strokovnjaki morajo pridobiti sposobnost pretvarjanja raziskav v praktične rešitve.

Evropa na razpotju: spretnosti in inovacije

Evropa se sooča z naraščajočo globalno konkurenco in inovacijskim zaostankom v primerjavi z drugimi velikimi gospodarstvi. Pomanjkanje spretnosti omejuje produktivnost, zlasti v tehnološko intenzivnih sektorjih, rezultati izobraževanja pa pogosto niso usklajeni s potrebami trga dela, zlasti na področju STEM in nastajajočih tehnologij. Strategija Unije spretnosti postavlja izobraževanje in razvoj spretnosti v središče prioritet EU.

Model trikotnika znanja EIT (izobraževanje–raziskave–poslovanje) ima osrednjo vlogo pri povezovanju teh področij. EIT Skills Academies delujejo kot praktični mostovi med učnimi programi in potrebami trga dela, mreži pa se je pridružila tudi nova Evropska akademija za napredne materiale. Neuspeh je prepoznan kot naravni del inovacij, enakost spolov ter raznolikost pa sta poudarjeni kot ključna gonila ustvarjalnih rešitev.

Obstoječe industrije v prilagajanju prihodnjim potrebam

Popoldanske razprave so se osredotočile na pomen digitalnih spretnosti za industrije, kot so proizvodnja, rudarstvo in surovine. Ti sektorji so pod pritiskom hitre preobrazbe, saj uvajajo zelene in digitalne tehnologije, hkrati pa se soočajo s pomanjkanjem kadrov.

Govorniki so poudarili pomen spreminjanja javne podobe: industrije morajo mladim pokazati, da sta sodobna proizvodnja in rudarstvo visokotehnološki, inovativni in smiselni poklici. Zelena in digitalna preobrazba – elektrifikacija, baterije, avtomatizacija in zahteve skladnosti z regulativo – zahtevajo povsem nove nabore znanj, evropska proizvodnja in rudarstvo pa se soočata s pomanjkanjem talentov na vseh ravneh.

Ponovno razmišljanje o izobraževanju za negotovo prihodnost

Študenti iščejo stabilnost, a se soočajo s hitrimi tehnološkimi in družbenimi spremembami, zato so potrebne prožne učne poti in modularno učenje. Mehanizmi, kot so mikro-dokazila, priznavanje predhodnega učenja in soustvarjeni učni programi z industrijo, omogočajo večjo agilnost in odpornost. Vključevanje umetne inteligence v praktično, aplikativno učenje lahko poveča zavzetost, personalizacija in sprotno vrednotenje pa naredita učenje bolj oprijemljivo.

Potrebe po znanjih s področja umetne inteligence zahtevajo natančno razvrstitev:

• Raven 0 (Tier 0): digitalno pismeni uporabniki UI v netehničnih vlogah
• Raven 1 (Tier 1): tehnični strokovnjaki, ki uporabljajo orodja UI
• Raven 2 (Tier 2): visoko specializirani razvijalci in raziskovalci UI

Evropa ima presežek kadrov na ravni 1, vendar primanjkljaje pri osnovni pismenosti UI (raven 0) in poglobljenem znanju UI (raven 2), pri čemer so spolna neravnovesja najbolj izrazita prav na ravni 2. Prilagojene politike in usposabljanja so ključni za preprečevanje napačne razporeditve virov in zagotavljanje vključevanja.

Ključni poudarki prvega dne

• Evropa mora ne le ustvarjati usposobljene delavce, temveč tudi na novo oblikovati privlačnost industrij, modularne učne poti in praktične ekosisteme.
• Prihodnja konkurenčnost temelji na soustvarjenih učnih programih, vključevanju industrije, prožnih učnih modelih in kulturi, ki sprejema eksperimentiranje in tveganje.
• Praktične spretnosti, podjetniška miselnost, pogum, radovednost in prilagodljivost postajajo enako pomembni kot tehnično znanje.
• EIT ostaja sistemski povezovalec, ki strateške razprave pretvarja v takojšen učinek na trg dela ter sooblikuje odporno in inovacijam pripravljeno Evropo.

Drugi dan: vključenost je prednost, sodelovanje je ključno

Drugi dan je bil osredotočen na dve temi: dopoldanski del na ženske in dekleta v STEM (prek komponente Girls Go Circular), popoldanski pa na visokošolsko izobraževanje skozi prizmo pobude EIT Higher Education Initiative.

Ženske in dekleta bogatijo tehnološke in STEM panoge

Jutro se je začelo z napovedjo pobude Girls Go STEM, ki je del pobude EIT Women and Girls in STEM. Sledil je panel o kariernih poteh v kibernetski varnosti – ne le programiranju, temveč tudi oblikovanju, psihologiji, pravu in politikah – s poudarkom na pomenu raznolikih perspektiv in krepitvi vloge žensk v tehnoloških poklicih.

V pogovoru ob kaminu je Mariina Hallikainen, izvršna direktorica finskega razvijalca videoiger Colossal Order, predstavila svojo življenjsko pot v tehnologiji ter izkušnje preboja in uspeha v industriji razvoja iger. Mladim, zlasti dekletom, je ponudila nasvete za razmislek o tehnološki karieri.

Vrhunec dopoldneva je bil finale študentskega izziva s področja kibernetske varnosti, kjer so tri finalne ekipe iz različnih držav predstavile svoje ideje žiriji uglednih strokovnjakinj s področja tehnologije in raziskav. Nagrada je bila mreženjsko potovanje v Cambridge, ki ga je omogočil Cambridge University Press & Assessment.

Zmagal je projekt LegIT s Cipra, ki sta ga predstavili Aanvi Tandon in Sophia Cagnetti. Projekt uporablja umetno inteligenco za pretvorbo dolgih in zapletenih pogojev uporabe v jasne in kratke povzetke, s čimer uporabnikom omogoča prihranek časa, boljše razumevanje soglasij in bolj informirane odločitve o lastnih podatkih.

Visokošolsko izobraževanje ni slonokoščeni stolp

Popoldanski del se je osredotočil na povezave med visokošolskim izobraževanjem in industrijo v okviru pobude EIT Higher Education Initiative.

Uvodna predstavitev je pojasnila namen, strateški pomen in prispevek pobude k prioritetam EU (Unija spretnosti, strategija za zagonska in rastoča podjetja) ter hkrati predstavila razpis za leto 2025.

V osrednjem nagovoru je predsednik EURASHE, Hannes Raffaseder, razpravljal o tem, kako univerze uravnovešajo izobraževalno, raziskovalno in inovacijsko poslanstvo ter o priložnostih in napetostih, ki pri tem nastajajo.

Sledili so paneli, osredotočeni na pomen sodelovanja med visokošolskimi institucijami in industrijo:

• gradnja evropskega inovacijam pripravljenega ekosistema talentov z visokošolskimi institucijami, s poudarkom na interdisciplinarnosti (STEM + umetnost/humanistika), inovacijah in podjetniških spretnostih;
• moč sodelovanja med univerzami in industrijo, kjer partnerstva, ki presegajo zgolj komercializacijo, spodbujajo učenje, nadgradnjo znanj in vzajemno vrednost;
• vgrajevanje podjetniške miselnosti v visokošolsko izobraževanje ter pogoji za vzpostavitev inovacijske kulture na univerzah (vodenje, institucionalne spremembe, podpora ustanoviteljem).

Ključni poudarki drugega dne

• Spol, raznolikost in vključevanje v STEM: dogodek je izostril pozornost na omogočanje večjega vstopa deklet in mladih žensk v tehnološke in kibernetske poklice – ne le prek talentnih poti, temveč tudi s spremembo miselnosti, izpostavljanjem vzornic in širjenjem razumevanja poklicev.
• Razvoj visokošolskega izobraževanja: univerze so soočene z izzivom (in podporo), da bolj jasno prevzamejo trojno poslanstvo (izobraževanje + raziskave + inovacije), spremenijo notranjo kulturo in okrepijo sodelovanje z industrijo.
• Spretnosti za prihodnja gospodarstva: na področjih kibernetske varnosti, podjetništva, inovacij in interdisciplinarnih znanj je bil poudarek na pripravi učečih se na digitalni in zeleni prehod.
• Sodelovanje in ekosistemi: zapiranje vrzeli v znanjih, gradnja odpornih talentnih verig in krepitev inovacijskih ekosistemov zahtevajo sodelovanje akademske sfere, industrije, oblikovalcev politik in ponudnikov usposabljanj.
• Poziv k ukrepanju in naslednji koraki: uradno je bil predstavljen razpis za leto 2025 v okviru pobude EIT Higher Education Initiative, agenda pa je bila usmerjena v naslednjo fazo izobraževalne strategije EIT v podporo Uniji spretnosti EU in strateškemu načrtu za STEM izobraževanje.

Ta edinstveni dogodek je pokazal, kako Evropa mobilizira prizadevanja za odpravo pomanjkanja spretnosti v strateških sektorjih (globoka tehnologija, digitalna področja, STEM, surovine itd.) prek povezovanja izobraževanja in inovacij. Zagotovil je platformo za mreženje, izmenjavo dobrih praks in usklajevanje evropskih prioritet med univerzami, izobraževalnimi ustanovami, podjetji, zagonskimi podjetji in oblikovalci politik ter zaznamoval nov zagon izobraževalne in kompetenčne agende skupnosti EIT – od idej do učinka, v skladu s širšimi strategijami EU.