Spletno nasilje je postalo eden najresnejših izzivov na področju spletne varnosti, s katerimi se soočajo mladi v Evropi. Evropska komisija je zato 10. februarja 2026 sprejela Akcijski načrt proti spletnemu nasilju, s katerim je dodatno okrepila svojo zavezanost zaščiti otrok in mladih v digitalnem okolju.

Po vsej EU približno eden od šestih mladostnikov poroča, da je že doživel spletno nasilje, medtem ko eden od osmih priznava, da je pri njem sodeloval. V zadnjih petih letih je bilo spletno nasilje tudi najpogostejši razlog za klice na telefonske linije za pomoč, ki delujejo v okviru centrov za varnejši internet (Safer Internet Centres). Ti podatki kažejo na potrebo po usklajenem in odločnem ukrepanju na evropski ravni.

Strateški odziv EU

Evropska komisija je 10. februarja 2026 sprejela Akcijski načrt proti spletnemu nasilju. Pobuda, napovedana v političnih usmeritvah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen za obdobje 2024–2029, dopolnjuje obstoječo zakonodajo EU ter krepi celoten okvir za zaščito mladoletnikov na spletu.

Akcijski načrt je bil pripravljen na podlagi obsežnih posvetovanj z otroki, starši, učitelji in drugimi izobraževalci, raziskovalci ter organizacijami civilne družbe. Pri oblikovanju ukrepov so tako pomembno vlogo imela tudi mnenja in izkušnje mladih.

Strategija temelji na treh glavnih stebrih:

• Usklajen pristop EU, ki države članice spodbuja k oblikovanju nacionalnih strategij na podlagi skupnega razumevanja spletnega nasilja ter h krepitvi izvajanja obstoječih pravil.
• Preprečevanje in ozaveščanje, s poudarkom na spodbujanju zdravih digitalnih navad že od zgodnjega otroštva ter zagotavljanju praktičnih orodij za družine in šole.
• Prijava in podpora, vključno z uvedbo vseevropske aplikacije za spletno varnost, ki bo otrokom omogočala prijavo zlorab, varno shranjevanje dokazov in dostop do prilagojene pomoči.

Nadgradnja obstoječe zakonodaje

Akcijski načrt dopolnjuje že vzpostavljen pravni in politični okvir EU za zaščito otrok in mladih na spletu. Med ključne instrumente sodijo:

• Akt o digitalnih storitvah (Digital Services Act – DSA), ki od platform, dostopnih mladoletnikom, zahteva zagotavljanje visoke ravni varnosti, zasebnosti in zaščite.
• Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki zagotavlja zaščito otrok na platformah za izmenjavo videov in je trenutno v postopku pregleda.
• Akt o umetni inteligenci (AI Act), ki prepoveduje določene škodljive sisteme umetne inteligence ter določa pravila glede označevanja globokih ponaredkov (deepfakes).
• Strategija za boljši internet za otroke (Better Internet for Kids – BIK+), ki jo podpira mreža centrov za varnejši internet, ki zagotavljajo večjezične vire in neposredno pomoč uporabnikom.

Poleg tega Evropska komisija pilotno preizkuša rešitev za preverjanje starosti, ki ohranja zasebnost uporabnikov, ter pripravlja vseevropsko raziskavo o vplivu družbenih omrežij na duševno zdravje in dobro počutje.

Ti ukrepi skupaj predstavljajo celovit pristop, katerega cilj je zagotoviti, da lahko otroci in mladi varno izkoristijo priložnosti digitalnega okolja, v katerem se počutijo spoštovane in podprte. Zaščita mladoletnikov na spletu ostaja skupna odgovornost institucij EU, držav članic, spletnih platform, družin in družbe kot celote.