Tehnično poročilo OECD o kazalnikih zmogljivosti umetne inteligence za leto 2025 predstavlja celovit mednarodni okvir za sistematično ocenjevanje, česa sistemi umetne inteligence zmorejo in česa ne, v primerjavi s človeškimi sposobnostmi. Okvir je bil razvit v okviru projekta Umetna inteligenca in prihodnost spretnosti (AI and Future of Skills) in uvaja deset kazalnikov zmogljivosti: jezik, socialna interakcija, reševanje problemov, ustvarjalnost,metakognicija in kritično mišljenje, učenje in spomin, vid, manipulacija, robotska inteligenca ter zavest. 

Ti kazalniki se uporabljajo za vrednotenje sistemov UI po petstopenjski lestvici, ki sega od osnovne ravni do ravni, primerljive s človekom, in celo onkraj nje. Vsak kazalnik opisuje stopnjo, do katere sistemi UI izkazujejo kompleksne kognitivne in fizične sposobnosti – od zaznavanja in sklepanja do socialnega vedenja in ustvarjalnosti.

Okvir je zasnovan kot na dokazih temelječe orodje za oblikovalce politik, izobraževalce in raziskovalce, ki omogoča razumevanje dejanske učinkovitosti umetne inteligence v realnem svetu ter njenih posledic za zaposlovanje, spretnosti in upravljanje. Naslavlja ključno vrzel med tehničnim primerjanjem zmogljivosti (benchmarkingom) in primerljivostjo s človekom, saj združuje strokovno presojo z empiričnimi podatki o zmogljivosti sistemov UI ter se opira na prispevke več kot tridesetih vodilnih znanstvenikov in psihologov z vsega sveta.

Rezultati kažejo, da so sistemi UI najbolj zreli na področjih obdelave jezika, računalniškega vida in analize podatkov, medtem ko zaostajajo pri socialni inteligenci, ustvarjalnosti in avtonomni fizični interakciji. Poročilo uvaja tudi »indeks dohitevanja UI« (AI Catch-Up Index), ki povezuje kazalnike zmogljivosti s podatki o poklicih in omogoča vpogled v to, katere človeške sposobnosti so najbolj dovzetne za avtomatizacijo ali preobrazbo.

Poleg kartiranja tehničnega napredka umetne inteligence so kazalniki namenjeni tudi oblikovanju strategij za prilagajanje delovne sile, reformo izobraževanja in etično upravljanje. OECD poudarja potrebo po stalnem posodabljanju lestvic, da bodo odražale hiter tehnološki razvoj, vključno z generativno UI in agentnimi sistemi, ter poziva k usklajenemu mednarodnemu sodelovanju, da bi zagotovili pregleden, na človeka osredotočen in globalno odgovoren razvoj umetne inteligence.

Okvir tako predstavlja temelj za merjenje kompetenc UI, komplementarnosti med človekom in UI ter družbene pripravljenosti, hkrati pa vladam zagotavlja orodja za usklajevanje inovacijske politike, napovedovanja gibanj na trgu dela in razvoja digitalnih spretnosti z realnostjo hitro razvijajočega se ekosistema umetne inteligence.