SLO | ENG

Zametki pametnih tovarn tudi v Sloveniji

V roku treh do petih let naj bi zaživele prve prave pametne tovarne. Tudi v Sloveniji že imamo zametke v Kolektorju, Gorenju, Revozu, Domelu. 
Malo ljudi, avtomatizirana proizvodnja, uporaba vele podatkov pri odločanju in načrtovanju. To vse že imamo v nekaterih tovarnah v Sloveniji in to so predpogoji za nastanek pametnih tovarn.

Umetna inteligenca krona pametne tovarne 
Kaj pa nam manjka? Na to odgovarja član uprave Kolektor Group Valter Leban. „Stroji ne znajo delovati tako kot človek, ne znajo odločati, ne znajo podatkov spraviti oziroma postaviti v nek kontekst. To moramo nadgraditi z umetno inteligenco. Ko govorimo o pametni tovarni, govorimo o avtonomno delujoči tovarni, kar omogočajo t. i. omogočitvene tehnologije. Govorimo o tem, da so stvari in ljudje med seboj povezani, da je za njimi velika količina podatkov, govorimo o računalništvu v oblaku, o napredni analitiki, robotiki, 3D tiskanju izdelkov … Čeprav so stvari povezane in producirajo velike količine podatkov, so v osnovi 'neumne'. Če želimo, da stvari delujejo avtonomno, jih moramo narediti pametne. Vdahniti jim moramo inteligenco. Prav umetna inteligenca je vrh ali krona pametne tovarne."

Takšne tovarne naj bi po Lebanovem mnenju začele delovati čez tri do pet let, najprej najverjetneje v avtomobilski industriji. Ob tem poudarja, da tudi v pametnih tovarnah ne gre brez ljudi, „katerih osnovna vloga je kreiranje in nadzor tovarne". 

Bo prva pametna tovarna v Sloveniji Kolektor? „Naredili bomo vse, da bomo to čim prej uresničili," odgovarja Leban.

Virtualna tovarna ali digitalni dvojček
Vsaka pametna tovarna bo imela tudi virtualno tovarno ali digitalnega dvojčka. To pomeni, da bodo lahko v tovarni produkt najprej preverili v virtualnem svetu (ali deluje, kje so napake, kako izboljšati produkt ipd.).

„Ko je zadeva testirana z vseh vidikov, ko smo dobili najboljši približek stanja, se lotimo fizičnih stvari.  Ko so te narejene, jih moramo povezati z IoT platformo, da dobimo povratne informacije, podatke iz realnega sveta. Ne moremo se učiti, če nimamo primerjave, razlike med idealnim in realnim stanjem. Kar smo naredili v digitalnem dvojčku, primerjamo z realnim stanjem. Kjer nastajajo diference, jih najprej poskušamo razumeti, najprej z napredno analitiko in potem z umetno inteligenco, strojnim učenjem)," pravi Leban.

Na ta način naj bi bil čas od ideje do proizvodnje krajši za kar 50 %.

Pametne tovarne na ključ
V akcijskem načrtu Strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva (SRIP) Tovarne prihodnosti so omenjene tudi pametne tovarne na ključ. Skupina strokovnjakov bo pomagala pri preobrazbah v pametne tovarne tistim, ki si bodo to želeli.  

„Moramo vedeti, da je treba danes graditi ekosistem. Če to primerjam s preteklostjo, ko smo bili vsi bolj usmerjeni v svoj ego, tekmovali vsak z vsakim in skrivali našo intelektualno lastnino, se moramo danes v kontekstu pametnih tovarn povezovati med seboj. Ne rečem, da tekmovalnost in ščitenje intelektualne lastnine danes nista pomembna, še pomembnejše pa je povezovanje. Zakaj? Zato ker se stvari tako hitro spreminjajo, da je treba res hitro teči. Sam nimaš ne dovolj časa za razvoj ne dovolj resursov," pravi Leban, ki je tudi koordinator vertikale Pametne tovarne v omenjenem SRIP-u.

Višja dodana vrednost in izvoz
Pri razvoju pametnih tovarn na ključ sodeluje tudi Institut Jožef Stefan (IJS) s programom GOSTOP. Z  delom je začel konec leta 2016, trajal pa bo tri leta in pol. Njegov cilj je pospešiti razvoj in izgradnjo koncepta tovarn prihodnosti.

„Identificirali smo štiri področja, na katerih lahko Slovenija doseže pomembne preboje v bližnji prihodnosti: tehnologije vodenja, orodjarstvo, robotika in fotonika. Na vseh štirih področjih smo izbrali najperspektivnejše raziskovalne teme, ki jih je pripravljena podpreti slovenska industrija in na katerih obstajajo ustrezna znanja v slovenskih raziskovalnih organizacijah. Med njimi smo poiskali sinergije s ciljem, da v bližnji prihodnosti pridemo do novih izdelkov, storitev ali tehnologij, s katerimi bo slovenska industrija izboljšala svojo konkurenčnost," pojasni koordinator programa GOSTOP doc. dr. Igor Kovač. 

Aktivnosti so usmerjene v razvoj novih izdelkov in tehnologij ter celotnega koncepta pametne tovarne. „To bo pripeljalo do celovitih in integriranih sistemov, s katerimi bodo lahko večja slovenska podjetja optimizirala lastne proizvodne procese in razvila nove produkte z veliko dodano vrednostjo. Primer takšnega produkta je tovarna na ključ za globalni trg, ki jo naš program tudi vključuje. Uspešna izvedba predlaganega programa bo prispevala k bistvenemu dvigu dodane vrednosti in k povečanju izvoza v sodelujočih podjetjih," pravi doc. dr. Kovač.

Industrija 4.0 pomeni, da vsi komunicirajo z vsemi
Glavni namen tovarne prihodnosti je povezati človeka, izdelek, proces in poslovnost v celovit sistem. 

„Industrija 4.0 pomeni, da vsi komunicirajo z vsemi (stroji-ljudje-stvari). Pomembna značilnost je, da se povečata decentralizacija in prožnost pri upravljanju uspešnosti proizvodnje. Vendar pa je celoten proces sposoben le toliko, kolikor je sposoben najšibkejši člen v tem procesu. Zato je potrebno uvajanje inovativnih izboljšav in prilagoditev ne le na ravni procesa, temveč tudi na ravni opreme in oblikovanja izdelkov z implementacijo decentraliziranih inteligentnih rešitev ter uvedbo inovativnih rešitev rekonfiguracije, modularnosti, povezljivosti in umetne inteligence. Osnova vsega pa je ustrezno znanje. Tega pridobivamo s stalnim tehničnim izobraževanjem," pravi doc. dr. Kovač.

Ključni so zaposleni
Kot že rečeno, imamo v Sloveniji kot tudi Evropi zametke: „Pametni tovarni se lahko približa vsaka tovarna, ki je v dobri kondiciji, ima atraktiven izdelek ali tehnologijo in si zada za cilj postati pametna ter v to vloži zajeten delež energije, kapitala in znanja. Izkušnje z Japonske kažejo, da se taka naložba na vsak način izplača."

Po Kovačevem mnenju lahko pametne tovarne v pravem pomenu besede Industrije 4.0 pričakujemo čez 10 do 15 let in to v najbolj industrijsko razvitih državah. „Vsako podjetje mora iti skozi vse faze transformacije, tudi tiste pred digitalizacijo, če se želijo preleviti v pametno tovarno. Morajo iti skozi digitalno transformacijo in prilagoditi procese za novo realnost. Povsod pa se poudarja, da so za uspeh ključni zaposleni ljudje." 

In kdaj bomo imeli prvo pametno tovarno v Sloveniji? „Težko je biti jasnovidec. Upam, da čim prej."
         
Avtorica: Polona Movrin

Članek je izšel v reviji Glas gospodarstva, Digitalizacija, ki jo izdaja Gospodarska zbornica Slovenije.