SLO | ENG

Začnite črpati nafto prihodnosti

Upravljavec vele podatkov (big data) je poklic prihodnosti, vele podatki pa nafta prihodnosti. Kako se lotiti vele podatkov?
Vsak dan na svetu ustvarimo 2,5 milijona terabajtov podatkov. Če si plastično ponazoritev, kakšna količina podatkov je to, sposodimo pri izvedenki za velike podatkovne zbirke pri IBM Aleksandri Mojsilović: „Vse informacije, shranjene v knjigah ameriške Kongresne knjižnice, obsegajo okrog 15 terabajtov podatkov." Oziroma če ponazorimo še z enim knjižnim primerom, ki ga navaja bloger in bibliotekar Ivan Kanič: „Zgovorna in dovolj razumljiva je primerjava, da pomeni en terabajt besedilnih podatkov kar 50.000 dreves, ki bi jih morali predelati v papir, če bi hoteli vse te podatke natisniti."

In število ustvarjenih podatkov se bo vse hitreje povečevalo, saj internetna populacija vztrajno narašča. Vsak klik, nakup, iskanje na spletu ... se shrani in tvori nov podatek. Gre za neskončen bazen podatkov, na podjetjih pa je, da iz njega polovijo tiste, ki jim koristijo.

1. Oplemenitite klasične podatke z vele podatki
„V skladiščih podatkov smo leta zbirali predvsem podatke o poslovanju naših strank, z big data pa lahko podatke bistveno obogatimo. S tem omogočimo kvalitetnejšo izvedbo dosedanjih poslovnih analiz in možnost za vpeljavo novih. Z vključitvijo podatkov z interneta, socialnih omrežij, pametnih telefonov, IoT naprav itd. dobimo nove informacije o naših strankah, potencialnih strankah in trgu, kjer smo aktivni. Pridobimo tudi informacije o naših produktih, sprejetosti naše blagovne znamke na trgu in primerjavi s konkurenco. Nenazadnje lahko dobimo nove ideje bodisi za nove produkte bodisi za nove načine poslovanja," pojasnjuje Jasna Marolt Šmid iz podjetja SRC.

Tudi v Telekomu svetujejo, da podjetja svoje podatke obogatijo s podatki, ki jih dobijo s pomočjo novih tehnologij in s komunikacijo z uporabniki prek različnih kanalov. „Podjetja različnih industrij lahko analize vele podatkov uporabijo za interno monetizacijo, ki lahko vključuje optimizacijo poslovanja, izboljšanje notranjih procesov in uporabniške izkušnje, logistike in podobno. Večja podjetja pa svoje podatke uporabljajo tudi za eksterno monetizacijo. Uporaba analiz na osnovi vele podatkov nam omogoča hitro prepoznavanje različnih dogodkov in avtomatizacijo konkretnih aktivnosti na podlagi dejanskega stanja. Hkrati pa tudi boljši pregled nad poslovanjem ali posameznim poslovnim dogodkom, saj lahko podatke obogatimo tudi z zunanjimi viri, kot so denimo podatki o vremenu, izrednih dogodkih, prometu, različnih dinamičnih cenikih, novicah, družbenih omrežjih ipd.," pravi vodja Podatkovne inteligence in področja Big Data v Telekomu Slovenije Maja Škrjanc.

V Sloveniji se trg uporabe vele podatkov šele odpira, menijo v Telekomu. V SRC ocenjujejo, da se podjetja zavedajo pomena in vrednosti, večina večjih podjetij pa že ima skladišča podatkov in BI sistem, ki skrbi za obdelavo velikih količin podatkov. „Nekaj dileme je pri big data, saj se zdi, da je količina podatkov v našem prostoru še zmeraj razmeroma majhna, po drugi strani pa je tudi zajem podatkov z interneta in socialnih omrežij pri nekaterih podjetjih šele v začetnih fazah," pravi Marolt Šmid.

2. Zaposlite upravljavca vele podatkov
Na začetku smo tudi z usposabljanjem ljudi, ki bodo obdelovali vele podatke in jih prevedli v uporabno obliko za sprejemanje odločitev v podjetjih. „Izziv usposobljenih kadrov s področja podatkovne inteligence (data science) je globalen, ne le slovenski. Dokazano je, da je to tudi glavni razlog, da podjetja na podlagi vele podatkov težje implementirajo svoje nove poslovne ideje in priložnosti," pravi Škrjanc.

Večina podjetij sicer ima zaposlene ljudi, ki se ukvarjajo z analizo podatkov, vendar ne še v taki meri, da bi jim lahko rekli upravljavci podatkov. „Naprednejša podjetja vpeljujejo tudi napredno in prediktivno analitiko. Nekateri gradijo lastno ekipo za to, drugi pa se povezujejo s podjetji, ki so specializirana za tovrstne rešitve," pojasnjuje Marolt Šmid.

Glede na vse več zavedanja o pomenu vele podatkov in pomanjkanju usposobljenih ljudi, ni nenavadno, da je poklic upravljavec podatkov razglašen za enega glavnih poklicev prihodnosti na svetovni ravni. Gre predvsem za ljudi, ki so študirali statistiko, matematiko in sorodne znanosti.

3. Zbiranja in analize podatkov se lotite metodično
Seveda pa podjetjem ne koristi, če zbirajo podatke vse povprek in jih tako tudi obdelujejo. Na ta način bodo izgubila veliko časa, koristi pa ne bo prav veliko.

„Na področju big data se uveljavljajo novi principi in tehnike zajema podatkov. Podatkovno jezero (data lake) omogoča, da se podatke lahko polni hitro, brez časovno potratnih transformacij, prav tako se lahko hitro vključi nove vsebine. Vseeno pa je tu morda tudi past. Če smo prehitri pri odločitvah, katere podatke bomo polnili na ta način, se lahko zgodi, da bomo imeli veliko podatkov, obenem pa njihovi koristniki ne bodo imeli pregleda nad njimi. Izrednega pomena je, da imamo vpeljan tako imenovan Data governance, ki med drugim nudi informacije, kaj hranimo (metapodatki), kakšna je povezljivost med podatki, komu vse omogočamo dostop itd.," svetujejo v SRC.

Tudi v Telekomu opozarjajo, da je zbiranje podatkov smiselno le, če podjetje ve, kaj bo z njimi počelo in kakšen je njihov namen. „Uporabe analiz vele podatkov se je potrebno lotiti tako s tehničnega kot poslovnega vidika. Najprej je potrebno opredeliti poslovna področja, nato kakšna je investicija v zajem, obdelavo in analizo ter nenazadnje, kako se bo nove informacije implementiralo v podjetje. V primeru, da je smotrneje najeti zunanjo obdelavo podatkov, se lahko podjetja odločijo tudi za najem tovrstnih storitev na slovenskem trgu, med vodilnimi ponudniki smo tudi v Telekomu Slovenije."

4. Poskrbite za varnost
In ker nam lahko vele podatki povedo praktično vse, je pomembno, da ne pridejo v roke tistim, ki jim niso namenjeni.

„Varnost podatkov je seveda izrednega pomena, sploh kadar govorimo o osebnih podatkih, nenazadnje tudi v luči uredbe GDPR (Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Veliko podjetij ima podatke še vedno shranjene 'on premise', torej na strežnikih, ki so fizično pri njih. Po drugi strani so prizadevanja globalnih ponudnikov na področju podatkovnih baz in BI sistemov močno usmerjena v rešitve v oblaku, zato lahko v bodoče pričakujemo še več postavitev na ta način," meni Jasna Marolt Šmid iz SRC.

Vodja Podatkovne inteligence in področje Big Data v Telekomu Slovenije Maja Škrjanc svetuje, da upoštevajte, za kakšen tip podatkov gre: „V primeru, da na primer govorimo o M2M-komunikacijah (komunikacije med napravami), kjer je cilj optimizacija vzdrževanja, napovedovanja napak, odkrivanje vzroka napak in ustreznih akcij, je najprej potrebna osnovna varnost, ki vključuje tipične varnostne ukrepe, kot so na primer ukrepi proti vdoru v podatkovne zbirke. V primeru, da sistem zahteva visoko stopnjo zanesljivosti, je poleg ustrezne varnosti potrebna redundanca podatkov in sistema (podatki so dostopni, tudi če sistem odpove). Če pa se podatki vežejo na osebne podatke, morajo podjetja zagotoviti ustreznost hranjenja in obdelave skladno z relevantno regulativo."

Praktičen primer uporabe vele podatkov za podjetja
Eno od podjetij v Sloveniji, ki se je lotilo znanosti o podatkih, predvsem na področju pametnih podatkov, s katerimi strankam omogočajo pametne odločitve, je Bisnode Južni trgi.

Na podlagi podatkovne analitike analizirajo in povezujejo podatke strank, svoje podatke in podatke, ki so ustvarjeni v svetu, torej vele podatke.

„Med podatki in pametnimi podatki je velika razlika. Prvi so informacija, drugi pa informacija, kaj s prvo narediti. Količina podatkov narašča in v kontekstu interneta stvari, poslovanja s podjetji in z uporabniki se ta trend ne bo ustavil. Da ima nekdo korist od podatka, mora biti ta smiseln, verodostojen, pravočasen in mora napovedovati naslednji podatek. To podjetjem daje ključno prednost pred konkurenco," pravijo v podjetju.

Tudi oni poudarjajo, da mora podjetje vedeti, kakšne podatke želi in za kaj. To ponazarjajo z naslednjim primerom: „Če pridete v knjižnico in ne veste ali vas zanima leposlovje ali strokovna literatura, vam knjižničar ne more prav veliko pomagati, saj potrebuje vašo usmeritev, kaj naj išče."

Kot pravijo, praksa kaže, da podjetja, ki uporabljajo pametne podatke in poslovno analitiko, rastejo hitreje, varneje in dosegajo višjo dobičkonosnost. „Če ponazorimo s konkretnim primerom. Proizvodno podjetje je ugotovilo, da nekatera podjetja od njegovih 50 največjih dobaviteljev prihajajo iz držav, kjer je na voljo malo poslovnih informacij o podjetjih. Ker imamo v Bisnode vpogled v globalno mrežo podatkov, smo s pomočjo prediktivne analitike zanje pripravili rešitev, ki jim omogoča, da opredelijo, kateri od 50 dobaviteljev so 'varni', katere posle pa je nujno zavarovati."

Podjetja z upoštevanjem pametnih podatkov zmanjšujejo tveganje, preprečujejo nepotrebne in škodljive investicije, izbirajo prave poslovne partnerje, se usmerjajo na prave kupce in prave ciljne skupine.

Zakaj so vele podatki kot nafta
Najpogosteje se o vele podatkih govori kot o nafti prihodnosti. Na prvi pogled nimata visoka tehnologija in umazana dejavnost, razen visoke vrednosti, nobene skupne točke, a strokovnjaki odgovarjajo, da je podobnost velika:
1. Tako kot so bila na začetku bogata in številna najdišča z nafto, tako je zdaj svet bogat z vele podatki, le lotiti se jih je treba. Nekateri celo govorijo o zlati dobi vele podatkov. Njihova prednost pred nafto pa je, da jih ne bo nikoli zmanjkalo.
2. Tako kot je za pridobivanje nafte potrebno določeno znanje, da se spravi nafta na plano, tako je potrebo določeno znanje, da se na plano spravi prave podatke.
3. Tako kot nafta sama po sebi ne poganja vozil, ampak jo je treba obdelati, tako tudi vele podatki sami po sebi niso učinkoviti, šele z obdelavo pride na plan njihova vrednost.

Avtorica: Polona Movrin

Članek je izšel v reviji Glas gospodarstva, Digitalizacija, ki jo izdaja Gospodarska zbornica Slovenije.