SLO | ENG

Vzorni primeri digitalizacije 4. del: Ko dijaki naredijo aerodinamično hibridno vozilo

Tokrat vam v sklopu serije člankov o vzornih primerih digitalizacije v slovenskem gospodarstvu predstavljamo  sodelovanje podjetij z izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami. Mladi dobijo izkušnje in znanje, podjetja pa priložnost, da odkrijejo najboljše kadre.
Pridobivanje usposobljenih kadrov je težava veliko podjetij. Tudi če se na razpis prijavijo ljudje s primerno izobrazbo, ni rečeno, da se bodo vključili v delovno okolje podjetja. Če pa nekdo že kot študent, dijak ali celo osnovnošolec sodeluje s podjetjem, lahko to dobi neprecenljiv kader.

S študenti razvili najboljšo evropsko zeleno inovacijo 
Podjetje Hidria v vseh krajih, kjer ima poslovne enote (Koper, Tolmin, Sp. Idrija, Ljubljana, Kranj, Jesenice), sodeluje z osnovnimi in srednjimi šolami ter šolami, ki omogočajo pridobitev izobrazbe na 6. in 7. stopnji. 

Dokaz, da res aktivno sodelujejo, so številni produkti, ki so plod povezovanja z mladim. „Dijaki in študenti so nam pomagali pri postavitvah elektro polnilnic za električna vozila v projektu Zelene Keltike. Aktivni so bili pri elektro vezavah v novo postavljeni digitalni učilnici Hidrie, ki smo jo letos donirali Gimnaziji Jurija Vege Idrija. V projektu hibridne rakete eRocket Mark 0 smo dijakom Srednje tehnične šole Koper nudili znanje in izkušnje na področju določenih specialnih delov vozila in rešitev na področju vžiganja oz. uparjanja goriva z žarilno svečko," naštevajo v Hidrii.

Sodelujejo tudi s študenti strojništva, mehatronike in metalurgije ter z izobraževalnimi institucijami s področja elektrotehnike, kemije, računalništva in informatike. 



Foto: Hidria
„S  Fakulteto za strojništvo smo razvijali in testirali najboljšo evropsko zeleno inovacijo leta 2016 Hidria Optymus PSG. Gre za sistem za hladen vžig dizelskega motorja s senzorjem tlaka, zaradi katerega bodo z letom 2018 poraba goriva in strupeni izpusti iz sodobnih dizelskih motorjev manjši tudi za do 30 odstotkov. S študenti iz 35 ljubljanskih fakultet, večinoma tehničnih smeri, smo sodelovali tudi v mednarodnem študentskem inženirskem projektu Formula Student. Z njimi smo ob podpori Hidriinih strokovnjakov izdelali celoten krmilni sistem dirkalnika, z najzahtevnejšimi mehanskimi in ročnimi obdelavami. Slovenska študentska ekipa je z dirkalnikom junija in avgusta na Nizozemskem, v Angliji in na Madžarskem tekmovala proti konkurenci z vsega sveta."

Dijaki in študenti si lahko ogledajo tehnološke centre Hidrie, laboratorije, proizvodnjo, seznanijo jih s kadrovskimi potrebami in možnostjo štipendiranja in jim tako olajšajo tudi odločitve glede karierne poti. V Hidrii lahko najdejo mentorje za seminarske naloge in projekte.

„S ciljem spodbujanja zanimanja za naravoslovne in tehnične poklice vsako poletje v času poletnih počitnic v naši korporaciji organiziramo počitniško raziskovalno delo. Za nagrado lahko najboljši pridobijo tudi kadrovsko štipendijo Hidrie. V okviru štipendijske prakse kandidatom nudimo tudi pomoč pri pisanju seminarskih in diplomskih nalog," pravijo v Hidrii in dodajajo: „Vestne in kakovostne kadre, ki spoštujejo vrednote Hidrie in ustrezajo našim kadrovskim potrebam, kasneje tudi zaposlimo."

S fakulteto razvijajo napredni zagon za motor
Podjetje Domel med raziskovalnimi inštitucijami največ sodeluje z Institutom Jožef Stefan, in sicer predvsem pri razvoju naprednih diagnostičnih sistemov, ki jim služijo kot podpora pri odločanju o ustreznosti izdelka na proizvodnih linijah. 

„Na odseku E2 na Institutu Jožef Stefan smo v preteklih letih razvili več sistemov, ki so vgrajeni v Domelove tehnološke procese in delujejo kot podpora pri odločanju izhodne kakovosti izdelkov. Odsek E2 zagotavlja podporo vgrajenim sistemom in razvija nove sisteme, ki so zagotovili prve korake v dobo Industrije 4.0 z vzpostavljeno povezljivostjo parametrov procesa z izdelki," pojasnjujejo v Domelu.



Foto: Domel
Na področju izobraževanja sodelujejo s Fakulteto za strojništvo in  Fakulteto za elektrotehniko, kjer imajo štipendiste in mlade raziskovalce na podiplomskem študiju. S fakultetami sodelujejo tudi na raziskovalnem področju, preko razvojnih projektov. Sodelovanje so okrepili tudi z Ekonomsko fakulteto preko konzorcijskega študija, kjer so kot eden od partnerjev ponudili vsebine za študije primerov oz. 'case studies'.



„Na Fakulteti za strojništvo trenutno razvijajo napredni zagon motorja. Ekipa laboratorijske Enote za računalniško podprto konstruiranje je prevzela konstrukcijo mehanskega gonila po specifikacijah Domela. Prvi vzorci so na testiranju in s skupnimi močmi se nadejamo ugodnih rezultatov, ki so pogoj za industrializacijo produkta," o trenutnih projektih povedo v Domelu.

Svojim štipendistom zagotavljajo možnost opravljanja prakse, ostalim dijakom in študentom pa omogočajo prakso glede na možnost zagotavljanja mentorjev in dela. Štipendistom omogočijo tudi, da dobijo mentorja, svetujejo jim pri temah projektnih in diplomskih nalog.

„Tako štipendistom kot drugim študentom, ki delajo prek prakse ali počitniškega dela, ponudimo zaposlitev, v kolikor se pri delu izkažejo in je potreba po dodatnem kadru."

Ustvarjalni laboratorij ali FabLab za inovacije
Predvidoma na začetku novega leta bo v Sloveniji zaživela nacionalna mreža laboratorijev – FabLab ali ustvarjalni laboratoriji. Ta bo še tesneje povezala gospodarstvo, izobraževalne in raziskovalne ustanove ter posameznike. Nastaja v okviru evropskega projekta Erudite, ki je namenjen spodbujanju digitalizacije in inovacij v urbanih in ruralnih okoljih, zato je pomembno, da bodo FabLabi razpršeni po celi Sloveniji.




Foto: FabLab
In kaj sploh je FabLab in kako deluje? V šolskih centrih,  podjetniških izobraževalnih centrih, podjetjih ipd. leži ogromno neizkoriščene opreme. Podporniki FabLaba so vso to opremo popisali in s to opremo bodo opremili FabLabe. Prav tako so namreč po celi Sloveniji locirali prostore, v katerih bodo delovali laboratoriji. „Nastal je zemljevid 25 lokalnih FabLabov, ki kaže, da je interes za prebuditev inovativnega potenciala in podjetnosti velik po vsej Sloveniji," pojasnjuje pobudnica in koordinatorica mreže v Sloveniji doc. dr. Emilija Stojmenova Duh s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Ideja se ji je porodila na podlagi njenih izkušenj z delom v gospodarstvu in na fakulteti, saj je v praksi ugotovila, da so težave pri sodelovanju.

Ko bodo FabLabi začeli z delom, bodo odprti za vse. „Prototipni laboratoriji FabLabi (angl. Fabrication Labs) so kreativni odprti prostori z najrazličnejšo opremo in predstavljajo tehnološko platformo za prototipiranje inovacij in izumov ter spodbudo za lokalno podjetništvo, tako klasično kot družbeno oz socialno. Hkrati predstavljajo platformo za učenje in inovacije; peskovnik za ustvarjanje, učenje, mentoriranje, izumljanje. Namenjeni so ustvarjalcem, podjetnikom, študentom in raziskovalcem, ki želijo svojo kreativnost izraziti v obliki razvoja inovativnih izdelkov z veliko dodano vrednostjo," pojasnjuje Stojmenova Duh.

Želijo, da postane mreža s svojimi FabLabi podporno okolje vseh 9 Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev za razvoj prototipov in pilotiranje.

Posamezne FabLabe bodo koordinirali lokalni koordinatorji, ki se določijo na lokalni ravni. Nacionalno mrežo FabLabov pa bo koordinirala Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. 

FabLabi bodo zelo tesno sodelovali z gospodarstvom, in sicer mu bodo nudili:
• dostop do opreme: podjetja bodo lahko uporabljala opremo, ki je na voljo v FabLabih,
• dostop do (tehnoloških) znanj prek mentorjev in ostalih organizacij, ki bodo delovali v okviru posameznih FabLabov ter v mreži,
• dostop do (najboljših) kadrov, saj bodo v mrežo aktivno vključene šole, univerze in mladi talenti,
• učinkovito usposabljanje kadrov - preko usmerjenih usposabljanj, ki se bodo izvajala za potrebe posameznih podjetij,
• izmenjavo znanj in izkušenj z ostalimi podjetji, izobraževalnimi in raziskovalnimi organizacijami,
• sodelovaje v multi- in interdisciplinarnih raziskav in projektih.

Preden pa FabLabi zaživijo, je treba zagotoviti še financiranje. „Pri financiranju mreže računamo tako na evropska sredstva kot na državo," pravi Stojmenova Duh. Če jim bo uspelo zbrati deset milijonov evrov, bo lahko mreža FabLabov nemoteno delovala vsaj do leta 2023.

Preberite tudi:

Avtorica: Polona Movrin
Članek si lahko v celoti preberete v reviji Glas gospodarstva, Digitalizacija.