SLO | ENG

Vsebina 1. letnega foruma digitalna.si

Dne 4. 7. 2017 se bo v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije odvil 1. letni forum Slovenske digitalne koalicije, ki bo trajal od 9:00 do 13:00 ure. 

1.LETNI FORUM

Slovenske digitalne koalicije – digitalna.si

 


Termin: 4. 7. 2017, od 9:00 do 13:00.
Kraj: Gospodarska zbornica Slovenije, dvorani A.

Prijavite se na 1. forum Slovenske digitalne koalicij

Program:

9.00 – 9.35

UVODNI DEL

9.00 – 9.10

Uvodni nagovor
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar

9.10 – 9.20

Predstavitev programa
Predsednik UO SDK digitalna.si

9.20 – 9.35

Umetna inteligenca kot priložnost za Slovenijo
Digitalni glasnik Marko Grobelnik

9.35 – 12.30

PREDSTAVITEV IN RAZPRAVA O IZHODIŠČIH TER VSEBINSKIH PRIORITETAH KOALICIJE

9.35 – 10.20

TEMA: POVEZOVANJE
Moderator: Janez Križan

10.20 – 11.05

TEMA RAZVOJNO OKOLJE
Moderator: Jaka Repanšek, RePublis

11.05 – 11.20

Odmor

11.20 – 12.30

TEMA: KOMPETENCE – VKLJUČUJOČA DIGITALNA DRUŽBA
Moderator: mag. Simon Delakorda, INEPA

12.30 – 13.10

Zaključek foruma
Predstavitev sklepov po skupinah (moderatorji)
Komentar in odziv ministrice in državnega sekretarja
- Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič
- Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti
Razprava
Zaključek Predsednik UO SDK digitalna.si



13.10 –

Druženje s prigrizkom


Vsebina letnega foruma digitalna.si:


1.
Uvod

Uvodni nagovor bo imel minister za javno upravo, pristojen tudi za informacijsko družbo in elektronske komunikacije g. Boris Koprivnikar. Nato bo predsednik upravnega odbora koalicije digitalna.si predstavil namen in cilje ter trenutno stanje koalicije in program 1. letnega foruma. Kot uvod v vsebinsko razpravo foruma po izpostavljenih tematikah bo sledilo krajše predavanje digitalnega glasnika dr. Marka Grobelnika o priložnostih Slovenije na področju umetne inteligence.

 


2.
Predstavitev in razprava o izhodiščih ter o vsebinskih prioritetah dela koalicije

 

V predstavitvi in razpravi o izhodiščih se posvetimo širšim nalogam koalicije digitalna.si, ki izhajajo iz ustanovitvene izjave. Uvodni vsebinski del bo v nadaljevanju podlaga za osredotočeno razpravo o razvojnih vrzelih na področju povezovanja v kibernetskem prostoru, oblikovanja spodbudnega razvojnega okolja ter razvoja vključujoče digitalne družbe, kjer bo posebej izpostavljena problematika osveščanja o pomenu digitalizacije in e-veščin.

Cilj delovanja koalicije digitalna.si je doseči večjo konkurenčnost gospodarstva, oblikovati nove zaposlitvene možnosti, nadaljevati z razvojem socialne in vključujoče družbe in prispevati k hitrejšemu digitalnemu preoblikovanju Slovenije.

Koalicija digitalna.si si bo prizadevala za pospeševanje razvoja sodobne digitalne družbe in za čim boljšo izrabo razvojnih priložnosti, ki jih omogočajo IKT in internet. Skladno z ustanovitveno izjavo koalicije je splošna digitalizacija Slovenije nujna za ohranitev in izboljšanje ravni družbene blaginje, izboljšanje konkurenčnosti in za izrabo razvojnih priložnosti. Digitalizacija gospodarstva je pogoj za gospodarsko rast, tudi malega gospodarstva, za industrijsko renesanso, za večjo konkurenčnost slovenskih podjetij na globalnih trgih in s tem za nova kvalitetna delovna mesta. Vlada RS je postavila vizijo, da Republika Slovenija s pospešenim razvojem digitalne družbe izkoristi razvojne priložnosti IKT in interneta, postane napredna digitalna družba in referenčno okolje za uvajanje inovativnih rešitev, temelječih na digitalnih tehnologijah. Sledeč zastavljeni viziji je treba pospešiti digitalizacijo družbe in gospodarstva, krepiti digitalno rast, investirati v raziskave in razvoj, v izobraževanje za digitalno družbo, spodbujati digitalno kulturo, umetnost in ustvarjanje digitalnih vsebin v slovenskem jeziku ter uresničevati strateško usmeritev inovativne in intenzivne uporabe IKT in interneta na vseh področjih. Za razvoj sodobne vključujoče digitalne družbe je nujno treba izboljšati digitalno pismenost in e-veščine prebivalstva, pri čemer imajo pomembno vlogo državljani in nevladne organizacije. Razvoj digitalne družbe je interdisciplinarne narave, zato je za dosego sinergijskih in medsektorskih razvojnih multiplikativnih učinkov potrebno povezovanje na ravni deležnikov, razvojnih politik, ukrepov ter razvojnih sredstev.

Za uspešno digitalizacijo je treba razvijati globalne rešitve, po skupnih standardih in interoperabilnostnih pravilih. Zapiranje v nacionalne okvire lahko privede do izključenosti iz globalnega kibernetskega prostora in s tem do splošnega zaostajanja, zato je nujno spodbujanje mednarodnega sodelovanja. Digitalizacija družbe zahteva vključevanje vseh deležnikov, od gospodarstva, politike, izobraževalcev, raziskovalcev, lokalnih skupnosti, do nevladnih organizacij in posameznikov. Javnost mora digitalizacijo sprejeti kot standardni vidik razvojnih modelov družbe, saj se brez vključevanja splošne javnosti digitalizacija družbe ne more izvesti. Prav najširša vključenost vseh deležnikov je ključna za doseganje splošnih gospodarskih in družbenih koristi.

Digitalno preoblikovanje družbe je interdisciplinarnega in medsektorskega značaja, zato je treba problematiko obravnavati z vseh relevantnih vidikov:

  • Vizija prihodnosti in umestitve Slovenije v globalnem kibernetskem prostoru.
  • Upoštevanje razvojnega stanja informacijskih tehnologij in njenih implikacij na družbo (vrednote, vrednost, multidisciplinarnost).
  • Omogočitvena vloga digitalnih tehnologij in interneta.
  • Kompetence in znanja za digitalno dobo in kako priti do njih.
  • Soočanje z izzivi strateškega vodenja procesov digitalnega preoblikovanja.
  • Povezovanje deležnikov in izvedbeni vidiki.

Za doseganje ciljev bo koalicija digitalna.si odprte problematike obravnavala v treh skupinah:

  • Povezovanje deležnikov v digitalnem okolju
  • Oblikovanje razvojno spodbudnega okolja za digitalizacijo
  • Kompetence za digitalno družbo

 


3.
POVEZOVANJE

Različni deležniki ugotavljajo, da je eden izmed največjih problemov digitalizacije vrsta preprek, ki ovirajo ali celo preprečujejo povezovanje v digitalnem okolju, pa naj si gre za raven celotnih družbenih podsistemov, ali pa za digitalne otoke na vseh nižjih ravneh, vključno s problemi uporabe storitev, s katerimi se soočamo končni uporabniki. Zaradi teh ovir so se v preteklosti oblikovali različni ločeni sistemi, ki v svoji samozadostnosti praviloma ne vidijo potreb ali možnosti za povezovanje. Problem je prisoten na infrastrukturni in storitveni ravni, zato je treba sisteme prevrednotiti in njihovo prilagajanje in nadaljnji razvoj utemeljiti na striktni uporabi standardov in dogovorjenih pravil interoperabilnosti, kar vse je pogoj za splošno digitalno preoblikovanje družbe in tudi za doseganje medsektorskih multiplikativnih razvojnih učinkov. Za celovito digitalno preoblikovanje Slovenije je treba analizirati življenjske situacije, določiti najbolj pereče ovire in za njih najti rešitve. Ključna področja, ki jih je treba nasloviti za spodbujanje povezovanja v okviru digitalnega preoblikovanja družbe so:

  • Spodbujanje deležnikov, da prispevajo k vzpostavljanju sodobne digitalne infrastrukture, ki bo povezana, odprta in na trgu. Pripraviti je treba razvojne spodbude za vlaganja v sodobno širokopasovno infrastrukturo, infrastrukturo računalništva v oblaku, e-arhiviranja in visoko zmogljivega računalništva, vključno s super-računalniškimi zmogljivostmi.
  • Spodbujanje razvoja ter uporabe inovativnih digitalnih rešitev, aplikacij, storitev in digitalnih vsebin, temelječih na odprtih standardih in licencah ter interoperabilnostnih pravilih, ki bodo spodbujali povezovanje. Izkoristiti je treba priložnosti interneta za poslovanje brez posrednikov in spodbujati oblikovanje novih inovativnih poslovnih modelov sodelovalnega gospodarstva za izboljšanje konkurenčnosti in za iskanje novih poslovnih priložnosti na globalnih digitalnih trgih
  • Povezovanje ločenih poslovnih sistemov v različnih gospodarskih panogah, ki bo prineslo neposredne koristi digitalnega poslovanje, hkrati pa je pogoj za kvalitetne, polno funkcionalne, uporabniško prijazne digitalne rešitve in storitve za končne uporabnike. S tem je povezana konkurenčnost slovenskega gospodarstva, položaj na tujih trgih, in nenazadnje tudi pripravljenost na intenzivno digitalizacijo industrije. Posebej pomemben vidik je ustvarjanje boljših možnosti digitalnega poslovanja gospodarstva z državo. Oblikovati je treba digitalno okolje, ki bo temeljilo na standardih in interoperabilnostnih pravilih ter na vzajemnih interesih povezovanja v enovit digitalni eko-sistem, in tako omogočalo učinkovito digitalno poslovanje med vsemi deležniki digitalizacije. (zunanji procesi digitalnega povezovanja)
  • Intenzivna in inovativna uporaba digitalnih tehnologij za učinkovitejše notranje poslovanje in za uvajanje naprednih prilagodljivih proizvodnih procesov, ki so ključni pogoj za ohranitev konkurenčnosti v hitro se spreminjajočih razmerah globalne digitalizacije. Izkoristiti je treba vse možnosti za uvajanje novih poslovnih modelov in ustvarjanje novih delovnih mest. (notranja digitalizacija)

Digitalizacija pomeni posvojitev (adoption) novih organizacijskih, poslovnih in drugih modelov delovanja, spodbujenih in podprtih z zmogljivostmi digitalnih tehnologij. Ker je razvoj tehnologij zelo hiter, in ker možne implementacije bistveno spreminjajo obstoječe načine delovanja in poslovanja, je z digitalizacijo povezana negotovost. Možnih strateških scenarijev prihodnosti je več, poti njihove realizacije pa ni možno z gotovostjo napovedovati. Negotovost podjetja odvrača od ukrepanja, čeprav je vse bolj jasno, da je digitalizacija celotnih vrednostnih verig neizogibna in ključna za ohranitev konkurenčnosti gospodarstva. V takih okoliščinah morajo podjetja pred ključnimi izzivi za njihovo prihodnost uveljaviti agilno in inovativno organizacijo, uporabiti kompetenčne hube, testne poligone, laboratorije in tovarne, kjer podjetniki lahko pridejo do novih kompetenc, preizkušajo nove tehnologije in poslovne modele. Pri zahtevnih projektih digitalizacije je nujno povezovanje gospodarstva z akademskim in raziskovalnim okoljem.

Izziv - motiv

Ukrep

Neusklajenost deležnikov digitalizacije

Usklajevanje aktivnosti digitalizacije preko Slovenske digitalne koalicije – digitalna.si

Infrastrukturno zaostajanje

Povečanje vlaganj v širokopasovno infrastrukturo, 5G, HPC, Arnes,

Zaostajanje v raziskavah IKT

Povečanje vlaganj v raziskave in razvoj IKT

Zapleten dostop do javno-pravnih evidenc za lokalne skupnosti in IKT podjetja

Skupni gradniki e-uprave za dostop do javno-pravnih evidenc, DRO, HRO, RIO

Lokalne skupnosti so izključene iz strateškega načrtovanja

Aktivno sodelovanje lokalnih skupnosti v koaliciji digitalna.si

Vloga mest v sodobni digitalni družbi nedorečena

Usklajeno strateško voden razvoj pametnih mest in skupnosti, povezovanje z gospodarstvom

Težavno zaposlovanje tujih strokovnjakov

Poenostavitev postopkov za zaposlitev tujih strokovnjakov

 


4.
RAZVOJNO OKOLJE

Digitalne tehnologije spreminjajo ustaljene načine delovanja družbenih podsistemov in s tem pred zakonodajalce postavljajo vprašanja prilagajanja zakonodaje novi digitalni stvarnosti. Hitrost razvoja novih digitalnih tehnologij in njihova inovativna implementacija praviloma prehitevajo zakonodajalce, zato v procesih digitalnega preoblikovanja družbe pogosto prihaja do pravnih praznin, ki lahko po eni strani digitalizacijo omogočajo, po drugi pa jo otežujejo. Res je tudi, da ima hitenje z regulacijo digitalizacije lahko negativen učinek na njen razcvet, saj so obstoječi zakonodajni okvirji prilagojeni analognemu svetu, digitalne tehnologije pa se spreminjajo hitreje, kot zakonodajalci lahko sledijo s pripravljanjem novih premišljenih zakonodajnih načel.

Prilagajanje razvojnega okolja digitalnim izzivom:

  • Uporabniku prijazna zakonodaja javnega sektorja za učinkovitejše, polno funkcionalne uporabniško prijazne e-storitve, zagotavljanje dostopnosti spletnih strani javnega sektorja, odpiranje podatkov in ponovna uporaba informacij javnega sektorja in druga vprašanja za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev.
  • Prilagoditev zakonodaje za omogočanje učinkovitega elektronskega (brezpapirnega) poslovanja; zaščita potrošnikov, elektronske identitete, ..
  • Prilagoditev zakonodajno regulatornega okolja za izboljšanje možnosti digitalnega gospodarstva in za izboljšanje konkurenčnosti na enotnem evropskem digitalnem trgu. Omogočanje implementacije novih poslovnih modelov, temelječih na uporabi digitalnih tehnologij in interneta.

Pripraviti je treba prioritetna izhodišča za vzpostavitev celovitega razvojno spodbudnega okolja in izdelati skupna priporočila za sistemske in organizacijske spremembe, za izboljšanje možnosti razcveta digitalnega gospodarstva, implementacijo inovativnih rešitev za družbene potrebe in za digitalno preoblikovanje družbe v celoti.

Izziv - motiv

Ukrep

Posodobitev ZEKom-1 in gradbene zakonodaje

Sprejem ZEKom-1C in prenove gradbene zakonodaje

Konsolidacija zakonodaje elektronskega poslovanja

Priprava novega Zakona o elektronskem poslovanju

Ureditev zagotavljanja kibernetske varnosti

Priprava novega Zakona o kibernetski varnosti

Zakonodajo prilagoditi digitalizaciji

Uvedba digitalnega testa v postopku sprejema zakonov

Odprava nedoslednosti pri dokumentarnem gradivu

Zakonska ločitev poslovnega od arhivskega gradiva

Problem izmenjave in vročanja elektronskih dokumentov

Uzakonitev uradne elektronske identitete pravnih in fizičnih oseb

Debirokratizacija

Nova zakonodaja naj digitalizacijo izrabi za poenostavitve in večjo učinkovitost postopkov

Otežkočeno ustanavljanje spin-off podjetij

Poenostavitev ustanavljanja spin-off podjetij na univerzah

 


5.
KOMPETENCE - Vključujoča digitalna družba

Razvoj vključujoče digitalne družbe je pogoj za izrabo priložnosti, ki jih ponujajo digitalne tehnologije za doseganje gospodarskih in širših družbenih koristi ter tako tudi za večjo konkurenčnost Slovenije v globalnem okolju. Ravno na tem področju zaznavamo največje razvojne vrzeli. Visoka raven splošne digitalne pismenosti prebivalstva je ključnega pomena za vključenost vsakega posameznika v sodobno digitalno družbo in s tem tudi za digitalno preoblikovanje družbe. Digitalizacija slovenskega gospodarstva zahteva dvig ravni zavedanja o pomenu digitalizacije za konkurenčnost podjetij ter ustrezne digitalne kompetence za hiter in učinkovit prehod v digitalizirano industrijo in podjetništvo. Glavni vsebinski del foruma bo tako posvečen obravnavi relevantnih življenjskih situacij in izhodišč za krepitev e-veščin, znanj in spretnosti.

Eden največjih razvojnih primanjkljajev v Sloveniji je na področju usposobljenosti prebivalstva za vključitev v digitalno družbo, kar narekuje pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje stanja na tem področju. Z odpravo ugotovljenih vrzeli pri digitalni pismenosti, e-veščinah, številu in usposobljenosti strokovnjakov za IKT ter dostopnosti in zavedanju o pomenu IKT in interneta bo mogoče zagotoviti, da bodo vsem državljanom dostopne storitve, ki jih digitalna družba omogoča, in da hkrati postanejo sooblikovalci razvoja digitalne družbe. Za razvoj digitalne družbe je treba izboljšati e-veščine uporabnikov, ki se bodo lahko z uporabo IKT v celoti vključevali v digitalno okolje, ki bodo inovativni in ustvarjalni pri uporabi IKT, katerih poglobljeno razumevanje IKT bo omogočalo ustvarjanje novih znanj, tako v poslovnih kot tudi v zasebnih življenjskih okoliščinah in katerih znanja bodo omogočala spreminjanje in ustvarjanje novih rešitev, idej in načinov uporabe tehnologij. Zagotovitev zadostnega števila digitalno kompetentnih strokovnjakov je eden ključnih izzivov, pri čemer morajo svojo vlogo prepoznati formalni šolski sistem, gospodarstvo in tudi formalni in neformalni sistem vseživljenjskega učenja. Med deležniki je nujno potrebno vzpostaviti komunikacijo in sodelovanje. Bolj kot kadarkoli prej je vrednost podjetij v digitalno kompetentnih zaposlenih, kar je še posebej pomembno za vključevanje slovenskega gospodarstva v t. i. četrto industrijsko revolucijo. Spodbujati je treba pripravo sektorskih strategij digitalizacije in programov (kurikulumov) izobraževanj po posameznih gospodarskih panogah in po področjih digitalnih tehnologij. V središču digitalizacije mora biti posameznik, s svojimi digitalnimi znanji in veščinami, pa naj se izobražuje, dela, se zabava ali uresničuje svoje druge potrebe. Digitalne kompetence morajo biti opredeljene v vseh družbenih sektorjih v okviru celovitega gospodarskega, izobraževalnega in družbeno-socialnega sistema.

Rešitev je v prilagajanju formalnega in neformalnega šolskega/izobraževalnega sistema zahtevam digitalne dobe in novih generacij ter potrebam izobraževanja za enakopravno vključevanje vseh skupin prebivalstva v digitalno družbo:

  • Prilagajanje hitro spreminjajočemu se razvojnemu in delovnemu okolju ter priprava prebivalstva na aktivno in prožno vseživljenjsko učenje, da bo zmožno slediti spremembam življenjskega in delovnega okolja.
  • Predvidevanje potreb po novih digitalnih znanjih in spretnostih, kar je pomemben podatek za izobraževalni sistem in gospodarske družbe, ki bi se tako lahko bolje in hitreje pripravile na prihajajoče spremembe
  • Spodbujanje deležnikov, da prispevajo k odpiranju formalnega izobraževanja na vseh ravneh, od vrtcev do univerz ter spodbujanje razvoja in uporabe novih pristopov izobraževanja in novih vsebin, temelječih na uporabi IKT.
  • Uvajanje inovativnih digitalnih učnih okolij, metod in pedagoških praks s splošno intenzivno in inovativno uporabo IKT v pedagoških procesih, prenova kurikulumov idr
  • Vzpostavljanje spodbudnega razvojnega okolja za izobraževanje in raziskovanje s pomočjo sodobne e-infrastrukture in dostopa do IKT opreme.
  • Razvoj e-storitev in e-vsebin, s katerimi bo podprto uvajanje novih pristopov v izobraževanju in zagotavljanje odprtih izobraževalnih virov
  • Povezovanje med javnim in zasebnim izobraževalnim ter nepridobitnim sektorjem pri razvoju novih izobraževalnih pristopov in storitev ter pri zagotavljanju enakopravnega dostopa do izobraževanja.
  • Spodbujanje deležnikov, da prispevajo k odpiranju izobraževanja v okviru vseživljenjskega učenja, medgeneracijskega sodelovanja in neformalnega usposabljanja prebivalstva (še posebej ranljivih skupin) skladno s potrebami gospodarstva ter širšega družbenega okolja za prilagajanje spremembam digitalnega okolja
  • Izobraževanje za digitalizacijo delovnih mest in dela v različnih poklicih.
  • Spodbujanje skupnih projektov z industrijo in nevladnimi organizacijami za doseganje usklajenosti izobraževalnih učinkov ter za preseganje različnih (neenakih) možnosti uporabe IKT
  • Spodbujanje socialne aktivacije v digitalnem okolju s pridobivanjem splošnih digitalnih življenjskih veščin in znanj.

 

Izziv - motiv

Ukrep

Prenizka osveščenost o pomenu digitalizacije in interneta

Promocija digitalnih tehnologij, interneta in digitalizacije, spodbujanje povpraševanja

Izobraževanje odločevalcev

Prenizka splošna digitalna pismenost in kompetence

Prilagajanje neformalnega in formalnega izobraževalnega sistema potrebam digitalne dobe

Logika, računalništvo in programiranje v osnovne šole

Pomanjkanje IKT strokovnjakov

Spodbujanje študija računalništva, tehnike, inženirstva

Slabe e-veščine zaposlenih

Posodobitev sistema vseživljenjskega učenja

Rešitve izzivov oz. ukrepi naj bi bili izvedbeno uravnoteženo porazdeljeni med vsa področja, ki tvorijo koalicijo. Vsak jih izvaja po lastni presoji, skladno z načeli in cilji delovanja koalicije ter po svojih pristojnostih in zmožnostih. Zasleduje se načelo komplementarnosti, iskanja sinergij in medsektorskih multiplikativnih razvojnih učinkov.

Prijavite se na 1. forum Slovenske digitalne koalicije