SLO | ENG

Uspešna v svetu računalništva in informatike

„Bi se kar strinjala z eno izmed raziskav, ki je razkrila, da je za skoraj 60 % žensk največja ovira pri izbiri poklicne kariere predsodek o t. i. moških in ženskih poklicih." Tako pravi doktorska študentka Lucija Brezočnik, ki se je pri le 25 letih že vpisala v zgodovino na področju računalništva in informatike.

Lucija Brezočnik, asistentka in doktorska študentka na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, je kot prva ženska v 50-letni zgodovini tekmovanja za najboljši študentski znanstvenih članek s področja računalništva in informatike poleti 2017 osvojila prvo mesto. Gre za tekmovanje Inštituta inženirjev elektrotehnike in elektronike (IEEE) Regije 8, ki združuje strokovnjake s področij elektrotehnike, računalništva in informatike iz celotne Evrope, Afrike in Bližnjega Vzhoda.

Na tekmovanju IEEE Regije 8 komisija izbere pet finalistov samo na podlagi vsebine članka, saj ga morajo avtorji poslati brez podpisa in brez navedbe fakultete, s katere prihajajo. Šele po anonimni izbiri komisija izve, kdo se skriva za članki, saj jih morajo nato avtorji osebno predstaviti, kar prispeva h končni oceni. Lucija Brezočnik je premagala tri konkurente iz Belgije in enega z Madžarske. 

Nam lahko najprej enostavno razložite, kaj je bila tema vašega nagrajenega članka?
Delam na področju računske inteligence in strojnega učenja, kar je v tem trenutku zelo atraktivna zadeva, še posebej zato, ker živimo v dobi vele podatkov, ki jih brez nekih inteligentnih rešitev nismo več zmožni obdelovati. 
V članku sem predstavila algoritem, s pomočjo katerega je mogoče iz množice podatkov izluščiti tiste, ki nam pomagajo sprejemati boljše odločitve.

Vaša dognanja so torej zelo uporabna v praksi. Razmišljate, da bi se preizkusili tudi v gospodarstvu?
Zdaj sem asistentka na fakulteti, delam tudi doktorat, tako da takojšen prehod v gospodarstvo ne bi bil mogoč. Po zaključku doktorata pa ničesar ne izključujem. Vsekakor ima gospodarstvo določene prednosti v primerjavi z raziskovanjem. 

Menite, da slovensko gospodarstvo dovolj sodeluje z raziskovalnimi inštitucijami?
Mislim, da je sodelovanja kar nekaj, bolj pogrešam vključenost podjetij že med samim študijem. Morda ne bi bilo slabo pogledati čez mejo ali lužo, kako skušajo večja podjetja pridobiti s fakultet najboljše študente že med samim študijem. Če študent vidi, da se bosta njegova pridnost in trdo delo obrestovala v morebitni ponudbi za delo že pred zaključkom študija, verjamem, da bi se študenti med študijem še bolj potrudili. Poleg tega bi mladi videli, da imamo tudi v Sloveniji dobra podjetja in da ne rabijo oditi v tujino. 

Ravno odhod mladih v tujino, zlasti visoko usposobljenih, je velika težava v Sloveniji. Ali tudi vi razmišljate o tem?
Najprej želim zaključiti doktorski študij, potem pa bom videla kako naprej. Seveda odhoda v tujino ne izključujem.

Ali Slovenija nudi mladim možnosti za osebni in profesionalni razvoj? V kakšnem položaju so mladi v Sloveniji?
Žalostno je, da v Sloveniji vidimo, kako usposobljen kader imamo šele takrat, ko nekdo v tujini nekaj doseže. In žalostno je tudi, da država vlaga denar v izobraževanje, na koncu procesa izobraževanja pa nima mehanizma, da bi zadržala mlade strokovnjake v Sloveniji. 
Državi ne more biti v ponos, da se vedno več mladih odloči za odhod čez mejo v sosednjo Avstrijo ali celo dlje v razviti svet. Ta trend je še posebej opazen v Mariboru in njegovi okolici. Po drugi strani pa tako odločitev popolnoma razumem, saj so na primerljivih delovnih mestih že začetne plače v Avstriji precej višje, trinajsta plača je pravilo in nadure so nagrajene.

Kaj bi bil vaš nasvet mladim, na podlagi česa naj se odločijo za študij?
Čudežnega nasveta za pravilno izbiro študija seveda ni. Kljub temu pa mladim, ki so o izbiri študija še neodločeni, svetujem, naj zberejo čim več informacij o tistih fakultetah, med katerimi kolebajo in se udeležijo predstavitev študijev na njih ob informativnih dnevih. Če nič drugega, bodo na tak način vsaj ugotovili, kateri študijski programi ali fakultete zanje ne pridejo v poštev, kar pa tudi ni zanemarljivo. O vrsti študija naj se odločajo samostojno, ne pa pod vplivom staršev ali prijateljev. 
Po mojem mnenju si lahko uspešen na vsaki izbrani fakulteti, če si za študij dovolj motiviran, samoiniciativen in se ne izgubiš v povprečju. Velikokrat mladi doštudirajo, vendar ostanejo v povprečju in potem ne dobijo službe. Dijakom in študentom svetujem, naj si ne izbirajo najlažjih poti, naj tudi kdaj tvegajo, ker se na koncu izplača. 

Ste imeli pred vpisom na študij pomisleke glede tega, da gre za program, kjer je zelo malo žensk?
Pred odločitvijo za študij se s takšnimi vprašanji nisem ubadala. Že od malega me je zanimala tehnika, da pa je bil študij informatike na FERI-ju prava izbira, se mi je potrjevalo skozi študentska leta. Po moje se je najbolje odločiti za poklic, ki te veseli in ga boš rad opravljal ne glede na morebitne predsodke o njegovi primernosti za tvoj spol. Štejejo rezultati in uspešen si lahko ne glede na to, ali si ženska ali moški.

Zakaj je po vašem mnenju tako malo žensk v vašem poklicu?
Bi se kar strinjala z eno izmed zadnjih raziskav, ki je razkrila, da je za skoraj 60 % žensk največja ovira pri izbiri poklicne kariere predsodek o t. i. moških in ženskih poklicih. Na žalost mnogi še zmeraj menijo, da je inženirstvo primerno le za moške. Temu botruje tudi premajhna vidnost uspešnih žensk in mentoric, ki bi lahko navdušile mlada dekleta za študij tehnike. Po drugi strani pa ne smemo zanemariti dejstva, da gre pri izbiri vrste študija in kasneje poklica za osebno odločitev. Ne vidim smisla, da bi ženske prepričevali v izbor študija npr. računalništva ali informatike, lahko pa jih informiramo, da v tem poklicu ne bodo same. Res je, da nas je sedaj precej manj kot moških, vendar upam, da nas bo v prihodnje več. 

Avtorica: Polona Movrin


Celoten intervju je bil objavljen v posebni izdaji revije GZS Glas gospodarstva ob Vrhu slovenskega gospodarstva novembra 2017.