Opičji »selfie« znova na sodišču v luči avtorskih pravic v času sodobne tehnologije

Gotovo se še spomnite debate o tem, čigave so avtorske pravice za »selfie« nasmejane opice vrste maka po imenu Naruto. Zdaj o tem odloča pritožbeno sodišče v San Franciscu. Na videz banalen primer pa se ukvarja s pomembnim vprašanjem - kako opredeliti avtorske pravice v luči sodobne tehnologije.
Če na kratko povzamemo zgodbo. Britanski fotograf David Slater se je leta 2011 mudil na indonezijskem otoku Sulavezi, kjer so se opice poigrale z njegovo fotografsko opremo. Slater jo je sicer dobil nazaj, a še prej je ena od opic po imenu Naruto kar nekajkrat sprožila fotografski aparat in med številnimi neuporabnimi fotografijami se je našel en posrečen »selfie«. 

Najprej se je vnel sodni spor med Slaterjem in Wikimedijo, ki je objavila »selfie«. Slater je trdil, da ima on avtorske pravice in da torej Wikimedia brez njegove odobritve ne sme objaviti fotografije, Wikimedia pa je trdila, da ima pravice opica. Ameriški urad za avtorske pravice je leta 2014 odločil, da živali ne morejo imeti avtorskih pravic.

Nato pa se je sprožil še en sodni spor; organizacija za zaščito pravic živali PETA trdi, da avtorske pravice pripadajo opici in da Slater ne bi smel uporabljati fotografije. Sodni spor se je začel leta 2015 in je zdaj pristal v rokah pritožbenih sodnikov v San Franciscu, ki so prisluhnili obema stranema, vendar še niso sprejeli odločitve.

»Znanost in tehnologija napredujeta in pravo se mora temu prilagajati,« pravi odvetnik PETE Jeffrey Kerr. »V zakonu o avtorskih pravicah ni ničesar, kar bi omejevalo te pravice na ljudi. PETA pričakuje, da bo sodišče sprejelo, da lahko tudi opice maka ustvarijo izvirno delo,« je še povedal Kerr.

Fotograf Slater pa trdi, da PETA sploh ni vložila tožbe v imenu prave opice. »Opica na fotografiji je bila ženskega spola,« pravi fotograf, medtem ko je PETA vložila tožbo v imenu opice moškega spola. Prav tako naj bi bila razlika v letih med opico na fotografiji in opico v postopku. 

Novinarji so zato celotno dogajanje povzeli z besedami, da so se na sodišču dogajale »opičje norčije«.

So avtorske pravice res le v rokah ljudi?
Mnogi pa opozarjajo, da zadeva ni tako banalna. Živimo v svetu, ko lahko računalniki in roboti ustvarijo svojevrstna dela, zato bodo morali zakonodajalci razmisliti o avtorskih pravicah v širšem smislu kot zdaj. Razmislek naj bi šel predvsem v dve smeri - ali se avtorstvo pripiše človeku, ki je ustvaril robota, računalniški program ipd. ali pa v takšnih primerih avtorske pravice zapadejo pod licenco "Creative Commons".