12. januar 2021

Povzetki 3. Foruma Slovenske digitalne koalicije

3. Forum Slovenske digitalne koalicije, ki je potekal 26. 11., je bil namenjen odprti izmenjavi mnenj deležnikov, izkušenj ter izhodišč za načrtovanje nadaljnje digitalizacije. Vabljeni so bili vsi, ki jih zanima hitrejše napredovanje Slovenije na poti digitalnega preoblikovanja.

Thumb 3 forum

Nastopajoči v uvodnem delu 3. Foruma Slovenske digitalne koalicije so potrdili pomen digitalizacije družbe in gospodarstva ter medsektorskega sodelovanja pri strateškem načrtovanju digitalizacije na pragu novega razvojnega obdobja. Forum se odvija v času priprav novih strateških dokumentov, zato želi Slovenska digitalna koalicija kot najširši mehanizem medsektorskega povezovanja z njim prispevati k vključitvi vseh njenih deležnikov v razprave o razvojnih prioritetah in k oblikovanju spodbujevalnih razvojnih ukrepov. Strateškega načrtovanja se je treba lotiti celovito, ob sodelovanju vseh deležnikov in z upoštevanjem medsebojno prepletenih in soodvisnih vsebinskih in tehnoloških dejavnikov. S transparentnim medsektorskim sodelovanjem preko koalicije digitalna.si moramo še naprej udejanjati zavezo k inovativni in intenzivni uporabi digitalnih tehnologij in interneta ter podpirati usklajen politični in strateški pristop k spodbujanju digitalizacije. Deležniki združeni v koaliciji digitalna.si so s predhodnim pozivom Vladi RS za digitalizacijo Slovenije izrazili pričakovanje, da uvrsti digitalizacijo Slovenije med ključne razvojne prioritete države in za ta namen zagotovi ustrezne javno-politične mehanizme. Koalicija digialna.si pričakuje sistematično strateško načrtovanje in izvajanje strateških dokumentov ter je pripravljena pri tem tvorno sodelovati.

Prvi govorec Dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji, je poudaril, da sta digitalno preoblikovanje in prehod na zeleno prvi prioriteti Evropske komisije. Izrazil je zadovoljstvo, da se 3. Forum koalicije digitalna.si odvija na slovenski platformi, kar je skladno s prizadevanji Evropske unije za povrnitev evropske tehnološke neodvisnosti in avtonomije, pri čemer je digitalizacija izredno pomemben dejavnik. Komisija posebno pozornost posveča oblikovanju poštenega konkurenčnega okolja za evropska podjetja, zato bo decembra 2020 podala predlog novega zakona o digitalnih storitvah in zakona o digitalnem trgu. V nadaljevanju bodo predlagali zakonski predlog za uravnoteženje konkurenčnih pogojev, predvsem z ozirom na tuje subvencije. Uredba eIDAS ni rešila izzivov elektronske identifikacije pri uporabi digitalnih storitev, zato bodo za pospešitev digitalnega poslovanja sredi 2021 izdali predlog instrumenta za evropsko digitalno identifikacijo. Prizadevajo si digitalne dimenzije vključiti v sektorske politike, k temu pozivajo tudi države članice. Za digitalni tehnološki preboj je treba pospešiti formalno in neformalno digitalno izobraževanje, zato pripravljajo program znanj in spretnosti z ambicioznimi in merljivimi cilji, s katerim želi komisija več prebivalstva vključiti v vseživljenjsko izobraževanje za delo in življenje v digitalni družbi. Evropska komisija tudi Sloveniji priporoča, da naj okrepi digitalna znanja in spretnosti. Za pospešitev digitalizacije je treba izkoristiti sredstva Sklada za RRF za digitalno izobraževanje, za kar mora država pripraviti prepričljiv program digitalnega preoblikovanja. Forum tako prihaja v pravem času priprave nacionalnih usmeritev in programa naložb.

Predsednik Slovenske digitalne koalicije Igor Zorko je poudaril pomen digitalizacije in digitalnih veščin, kar potrjujejo omejitve zaradi virusne epidemije. Digitalizacija ni več izbira, ampak je postala del našega vsakdana. Pred nami je naloga pametne in uporabnikom prijazne digitalizacije za dvig produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva, uveljavljanje v mednarodnem okolju, boljšega delovanja družbe in zadovoljstva državljanov. Pomembnejše korake naprej bomo naredili le s sodelovanjem med nacionalnimi deležniki. Koalicija je v letu 2020 spodbujala povezovanje deležnikov pri strateškem načrtovanju in pripravi zakonodaje ter pri uvajanju programov pridobivanja temeljenjih znanj računalništva in informatike in splošnih digitalnih kompetenc v formalnem in vseživljenjskem izobraževanju. V času pandemije je spodbujala digitalno solidarnost in pomoč prebivalstvu in sektorjem pri digitalizaciji. Prioritete prihodnjega delovanja koalicije digitalna.si so: 1. razvoj digitalnih kompetenc, 2. razvoj vključujoče in humane digitalne družbe, 3. prilagoditev zakonodajnega okolja digitalizaciji in 4. oblikovanje spodbudnega gospodarskega in delovnega okolja. V tem duhu je koalicija Vladi RS posredovala poziv za digitalizacijo, s katerim je predlagala vrsto ukrepov za hitrejše digitalno preoblikovanje Slovenije. Koalicija bo delo usmerjala v spodbujanje dialoga med deležniki, podporo digitalnemu izobraževanju, spodbujanje digitalne solidarnosti in se zavzemala za pozitivno enakomerno digitalizacijo slovenske družbe.

Državni sekretar Peter Geršak iz Ministrstva za javno upravo je izpostavil kazalnike razvitosti digitalne družbe, ki nas uvrščajo okoli povprečja EU, s čimer ne smemo biti zadovoljni. Strateški cilj ministrstva je uvrstitev v prvo tretjino držav EU, zato moramo digitalizacijo pospešiti. Strateški okvir bo postavljen z novo strategijo Digitalna Slovenija 2021 – 2027, v pripravi je tudi nova industrijska politika. Posebej je izpostavil nujnost izboljšanja kazalnikov pri dveh ključnih pogojih za digitalno preoblikovanje družbe in gospodarstva, to sta digitalna infrastruktura in digitalne kompetence. Ambicioznejši moramo biti tudi pri razvoju e-uprave in pri sistemski ureditvi zagotavljanja visoke ravni kibernetske varnosti.

Predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Borut Čampelj je menil, da je forum srečanje enako mislečih oz. tistih, ki razumejo razvojne priložnosti in izzive digitalizacije. Epidemija COVID-19 pa je razkrila vrsto pomanjkljivosti. Velik problem vidijo v digitalno neusposobljenih odločevalcih, ki otežujejo uvajanje digitalnega izobraževanje. V zaključni fazi priprave je krovni Akcijski načrt digitalnega izobraževanja, ki predvideva vzpostavitev nacionalnega koordinacijskega centra za digitalno izobraževanje. Formalni izobraževalni sistem bodo prilagodili izobraževanju za digitalno družbo in med drugim sistemsko vključili poučevanje temeljnih znanj računalništva in informatike v formalno izobraževanje.

Državna sekretarka iz Ministrstva za zdravje Tina Bregant je orisala pomen digitalizacije v sistemu zdravstva. Digitalne tehnologije močno vplivajo na medicino in telemedicino, z metodami umetne inteligence analizirajo obsežne medicinske podatke, uporabljajo se za vizualizacijo podatkov in komunikacijo z javnostjo. Epidemija pa je tudi na področju zdravstva razkrila pomanjkanje digitalnih kompetenc. Bolje pismeni živijo dlje, ker pismenost povečuje kakovost življenja, pametna uporaba digitalnih tehnologij pa lahko k temu prispeva. Kvalitetne analize dobrih podatkov omogočajo dolgoročno načrtovanje javno-zdravstvenih ukrepov in medicino po meri posameznega pacienta. Strateški cilj ministrstva je vzpostavitev enotnega digitalnega zdravstvenega prostora – trajnostno naravnanega digitalnega zdravstvenega ekosistema v pomoč celotnemu zdravstvenemu sistemu.

V zaključku uvodnega dela je Marko Grobelnik (IJS) predstavil uporabo umetne inteligence za digitalne dvojčke oz. za izboljšanje upravljanja kompleksnih dinamičnih sistemov. Antropolog Dan Podjed je COVID krizo označil kot izjemen mega trend, ki intenzivno preoblikuje družbo in družbene navade, kar je treba upoštevati pri digitalnem preoblikovanju. Odvisno od naših sposobnosti obvladovanja hitrih sprememb, nas bo to pripeljalo v digitalno demokracijo, digitalni kapitalizem ali digitalni totalitarizem. Spodbujati moramo slovenski in EU pristop k pametni, demokratični in humani digitalizaciji, Slovenija pa naj postane eno od središč širjenja digitalne demokracije. V zaključku uvodnega dela je Nenad Šutanovac iz GZS ZIT poudaril, da ni dovolj govoriti samo o digitalizaciji ampak o digitalnem preoblikovanju. Temeljito preoblikovanje z uporabo digitalnih tehnologij je namreč ključ do večje produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva. V poziv Vladi RS so zato vključili predloge ukrepov za podporo digitalizaciji gospodarstva, za sistemsko podporo digitalnega gospodarstva, razvoj e-storitev javne uprave za podjetja, spodbudno digitalno zakonodajno okolje in upoštevanje domačih digitalnih rešitev.

Vzporedni odprti forumi – kratki povzetki

    Kompetence in izobraževanje za digitalno družbo

    Kompetence, znanja in veščine so ključna za uspešen razvoj vsakega posameznika in družbe. Poučevanje temeljnih znanj računalništva in informatike ter širše digitalnih kompetenc je nujno potrebno intenzivno začeti uvajati že v osnovni šoli, nadaljevati v srednji šoli in v visokem šolstvu ter ga vključiti v izobraževanje odraslih za doseganje višje kakovosti življenja in večje produktivnosti na trgu dela. Odgovornost za izobraževanje mora prevzeti najprej država kot tudi posamezniki, delodajalci in celotna družba. Pri tem je nujno povezovanje in sodelovanje vseh deležnikov. Na nivoju Vlade RS se pričakuje intenzivno medsektorsko sodelovanje med MIZŠ, MDDSZ, MGRT in MJU.

    Daljši povzetek razprave si lahko preberete tukaj.

    Pametna mesta in skupnosti

    S Forumom, ki se je odvil ravno v času priprav novih strateških dokumentov 26.11., želi Slovenska digitalna koalicija, kot najširši mehanizem medsektorskega povezovanja prispevati k vključitvi vseh deležnikov v razprave o razvojnih prioritetah in k oblikovanju spodbujevalnih razvojnih ukrepov. Na Forumu je potekal tudi Odprti dialog na temo Pametnih mest in skupnosti. Dialog udeležencev lahko strnemo v mislih, da je potrebno vzpostaviti pogoje za:

    • Sodelovanje in dialog, vključevanje deležnikov pri nastajanju programov
    • Izhajati iz potreb družbe, v centru naj bo človek, vidik etike in zasebnosti
    • Načrtovanje digitalizacije mora vključevati vzdržnost modelov
    • Pri razpisih je potrebno vključevati vse deležnike, ki lahko doprinesejo nove uvide, osredotočenost na človeka ali na povezljivost digitalnih rešitev
    • Program države za sistematičen dvig kompetenc
    • Ambicioznost pri načrtovanju razvoja

    Daljši povzetek razprave si lahko preberete tukaj.

    Trajnostna in pravična digitalizacija družbe

    Osnovno sporočilo foruma Trajnostna in pravična digitalizacija družbe je da vizija digitalne preobrazbe Slovenije mora vključevati razvoj in uporabo digitalnih tehnologij za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Cilji trajnostnega razvoja imajo tri razsežnosti – gospodarski razvoj, socialno vključenost in okoljsko trajnost. Digitalne tehnologije je zato potrebno presojati z vidika prispevka k uresničevanju vseh treh razsežnosti.

    Daljši povzetek razprave si lahko preberete tukaj.

    Digitalno okolje in regulativa

    Strateška delovna skupina za regulativo in okolje je v okviru tretjega odprtega foruma slovenske digitalne koalicije pripravila pregled regulatornih izzivov 2021. Slovenija v drugi polovici leta 2021 predseduje Svetu EU, ko bodo aktualne teme e-zasebnosti, hrambe podatkov, upravljanja podatkov, umetne inteligence, e-identitete. Še pred tem pa aktualna evropska zakonodaja zajema predvsem paketa zakonodaje za digitalne storitve in digitalne trge, mednarodnega gostovanja ter davka na digitalne storitve. Strateška delovna skupina regulativa in okolje poudarja, da je pri implementaciji evropske zakonodaje v slovenski pravni red nujno, da je zakonodaja premišljena in sorazmerna, da se na prenovi ukrepov primarno opravi analize ter skrbi za transparentnost in vključevanje strokovne javnosti za zagotovitev kakovostne zakonodaje.

    Daljši povzetek razprave si lahko preberete tukaj.

    Digitalni EUR – BlockChain

    Razprava o digitalnem evru je potekala v četrtek, 26. novembra 2020 na 3. Odprtem forumu Slovenske digitalne koalicije 2020 v organizaciji neformalne delovne skupine za tehnologijo veriženja blokov. Spodbudilo jo je poročilo Evrosistema Evropske centralne banke (ECB) o možnostih izdaje digitalnega evra in njihovo povabilo zunanjim deležnikom, ki bi s svojim mnenjem prispevali k oblikovanju ECB-jevih nadaljnjih aktivnosti. V razpravi so sodelovali: Simon Anko, Banka Slovenije, Marina Markežič in Anja Blaj, Blockchain Think Tank Slovenije, Klemen Zajc, Netis za Blockchain Alliance Europe.

    Odločitev o nadaljnjih korakih glede digitalnega evra bo znana (predvidoma) spomladi 2021. Izbiro ustrezne tehnologije bodo pri ECB preverjali preko pilotov in testirali tudi blockchain tehnologijo. Vsi udeleženci razprave so se strinjali, da je pri uvedbi digitalnega evra ključen dialog med ECB in fintech skupnostjo.

    Daljši povzetek razprave si lahko preberete tukaj.

    Umetna inteligenca - temelj razvoja Slovenije

    Umetna inteligenca (UI) korenito spreminja naše življenje in delo. Ob tem se postavlja neizogibno vprašanje, kako tehnologije UI na splošno vplivajo na podjetja, uporabnike in celotno družbo. Hiter razvoj ter uvajanje UI in avtomatizacije spodbujata podjetja k preoblikovanju ne samo načina dela, temveč tudi njihovih poslovnih modelov.

    Napredovanje v UI je v prvi vrsti gibalo izboljšanega delovanja vseh drugih tehnologij in razvoja industrije 4.0. Tehnološki napredek, ki ga pripisujemo UI, poenostavlja interakcije med ljudmi in stroji, spreminja logiko poslovnih modelov in začenja preoblikovati življenjski slog in življenjski standard človeka. To bo odločilno vplivalo na vse. Vseh vplivov še ni mogoče napovedati, zagotovo pa bodo koreniti

    Na 3. Odprtem forumu Slovenske digitalne koalicije, ki je potekal 26.11.2020, je iniciativa sodelovala na temo umetne inteligence. Predstavili so aktivnosti priprave nacionalnega program za UI (NpUI), aktivnosti izobraževalnih programov na področju UI in podatkovne znanosti na FAMNIT, UNI-UP in FRI, UNI-LJ, inovativne slovenske rešitve na področju analize zvoka in besedila ter izkušnje uvajanja UI v poslovanje večje banke.

    Daljši povzetek razprave si lahko preberete tukaj.

    Okrogla miza: Poziv Slovenske digitalne koalicije za digitalno Slovenijo - Izzivi in rešitve

      Ključna ugotovitev udeležencev okrogle mize je bila osredotočena na potrebo po dvigu digitalnih kompetenc ter na nujnost povezovanja deležnikov, tako znotraj javnega sektorja (enotne točke za izvajanje digitalne politike in regulative) kot tudi med deležniki Digitalne koalicije. Udeleženci so ponovili izhodišča, zajeta v Pozivu Vladi RS. Leto 2021 bo prvo »pokoronsko« leto, zaznamovalo pa ga bo tudi predsedovanje, kjer je pričakovati, da bo aktivnost Slovenije pri številnih digitalnih regulatornih paketih izjemno intenzivna, zato je vloga Digitalne koalicije še toliko pomembnejša.