O 2. Forumu Slovenske digitalne koalicije s strani Ministrstva za javno upravo

V Hiši EU v Ljubljani danes poteka 2. Forum Slovenske digitalne koalicije. Državna uprava (Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport) na forumu sodelujeta kot predstavnika soustanoviteljev Slovenske digitalne koalicije, ki je bila ustanovljena konec leta 2016.

Mju1

Takrat so izjavo o vzpostavitvi in sodelovanju podpisali takratni predsednik Vlade RS, predsednik Gospodarske zbornice, predsednik KOsRIS (Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov), predsednik Rektorske konference, predstavnik Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo, glasnik digitalnih tehnologij in (v imenu lokalnih skupnosti) predsednik Skupnosti občin Slovenije.

2. Forum Slovenske digitalne koalicije je namenjen pregledu opravljenega dela v preteklem dvoletnem obdobju, oceni trenutnega stanja na področju digitalizacije in določitvi nalog za prihodnje dvoletno obdobje.

V uvodnem delu foruma so predstavniki deležnikov – soustanoviteljev koalicije podali poglede na aktualno stanje digitalizacije in naloge koalicije v prihodnje. Sledili pa so nagovori o strateških smernicah digitalizacije Slovenije in EU. V popoldanskem delu bodo predstavljene aktivnosti strateških skupin za Digitalne kompetence, Regulativo in okolje in za Digitalizacijo gospodarstva, ki jim bo sledila zaključna okrogla miza o prihodnjih načrtih in nalogah Slovenske digitalne koalicije in sodelujočih deležnikov.

Na okrogli mizi bo v imenu MJU sodelovala dr. Polona Blaznik, direktorica Urada za informacijsko družbo. Forum se bo zaključil z razpravo udeležencev in z uskladitvijo deklaracije o nadaljnji digitalizaciji Slovenije.

V dopoldanskem delu foruma je v imenu Ministrstva za javno upravo spregovoril mag. Miha Krišelj, v.d.generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo in informatiko. Izrazil je zadovoljstvo nad tem, da je digitalizacija na agendah vseh razvojnih področij in splošna razvojna prioriteta, kar je po njegovih besedah tudi posledica delovanja Slovenske digitalne koalicije.

Kot je poudaril, je forum priložnost, da realno ocenimo položaj, v katerem smo in ponovno preverimo strateške cilje ter se dogovorimo, kako naprej. Prihodnost je videl v splošni digitalizaciji z intenzivno in inovativno uporabo tehnologije 5G, umetne inteligence, napredne proizvodnje, robotike, visoko zmogljivega računalništva, obsežnih podatkov, kripto in drugih naprednih digitalnih tehnologij, ter v prehodu v električno mobilnost, pri kateri ima 5G pomembno vlogo.

»Vse bolj zaostrena globalna tehnološka tekma narekuje intenzivno in inovativno uporabo digitalnih tehnologij na vseh področjih družbenega življenja v Evropski uniji in tudi v Republiki Sloveniji. Naša prizadevanja morajo temeljiti na ugotovitvi, da digitalne tehnologije spodbujajo nove organizacijske, poslovne, industrijske, proizvodne, uporabniške in druge modele delovanja v vseh družbenih segmentih, zato je pravočasno in pravilno izpeljana digitalizacija temelj konkurenčnejšega gospodarstva, učinkovitejše države in družbe,« je izpostavil Krišelj.

Povedal je še, da zahteva digitalizacija sodelovanje med deležniki, usklajeno izvajanje razvojnih projektov in osredotočeno ciljno usmerjeno porabo razvojnih sredstev. V nadaljevanju je Krišelj omenil nekaj uvrstitev Slovenije na različnih lestvicah ter v tej zvezi dejal, da je Slovenija nad povprečjem EU samo v dimenziji digitalnih javnih storitev, kjer izstopamo z dobrimi rezultati na področju odprtih javnih podatkov in storitev e-zdravja. »Primerjalno največji razvojni zaostanek imamo pri uporabi storitev preko interneta, kjer se uvrščamo na 21. mesto, čeprav smo pri človeškem kapitalu na ne tako kritičnem 15. mestu. To kaže na dejstvo, da moramo v splošni javnosti izboljšati razumevanje izzivov, priložnosti in koristi, ki nam jih prinašajo digitalne tehnologije in internet. Nove generacije je treba usposobiti za kreativno, enakopravno udejstvovanje v digitalni družbi. Priložnosti ni bilo še nikoli toliko, kot sedaj, izkoristijo pa jih lahko le tisti, ki se znajo organizirati, izobraziti za izkoriščanje novih priložnosti, vzpostaviti ustrezno digitalno infrastrukturo, razviti nove inovativne storitve in poslovne ideje. Potrebe po vrhunsko usposobljenih kadrih z naprednimi digitalnimi znanji so izjemne. Najširša vključenost vseh deležnikov v digitalno družbo je ključna za doseganje splošnih gospodarskih in družbenih koristi.«

Dodal je še, da se spopadamo s slabo ozaveščenostjo širšega kroga odločevalcev in na splošno prebivalstva o razvojnih izzivih in priložnostih, ki jih omogočajo digitalne tehnologije in internet. Delež tistih, ki ne vidijo potrebe po digitalnem preoblikovanju in večji vključenosti v digitalno družbo, ali tistih, ki še nikoli niso uporabljali interneta, je po besedah Krišlja prevelik in predstavlja eno ključnih razvojnih ovir.

»Hitra in obsežna implementacija tehnologije 5G je v jasnem strateškem interesu Evropske unije in Republike Slovenije. Tehnološko prelomna 5G omrežja bodo predstavljala infrastrukturno osnovo prihodnje digitalne družbe, v kateri bo razlikovanje med kvaliteto mobilnih in fiksnih storitev komaj opazno, kar bo predvsem na področju mobilnosti in prihodnjega interneta sprožilo nov val inovacij in razvoj naprednih storitev informacijske družbe. Uporabnost komunikacijskih in internetnih storitev bo na ravni, na kateri bodo digitalne vsebine še dostopnejše in s še večjim vplivom na celotno družbo kot doslej. Vseprisotna 5G omrežna in storitvena infrastruktura bo zaradi pomena za celotno družbo nedvomno varnostno zelo občutljiva, zato moramo storiti vse, da ohranimo visoko raven kibernetske varnosti tudi v prihodnjih omrežjih elektronskih komunikacij, v katerih se bo nevidno prepletala infrastruktura in storitve 5G mobilnih in ultra hitrih optičnih fiksnih tehnologij. Nenazadnje pričakujemo, da bomo potrebe javnih služb s področja javne varnosti, zaščite in reševanja po radijskih komunikacijah postopoma pokrili v sodelovanju z operaterji javnih mobilnih komunikacijskih omrežij. Tako je edina možnost, ki je pred nami, celovit skupen pristop k zagotavljanju kibernetske varnosti skozi celotno digitalno omrežno in storitveno infrastrukturo. Pri tem seveda računamo na sodelovanje gospodarstva in uporabnikov kibernetskega prostora,« je še povedal Krišelj, ki se je v nadaljevanju osredotočil tudi na povsem konkretne ukrepe in načrte na področju digitalizacije.

»V skupnih prizadevanjih za digitalno preoblikovanje Slovenije je naša naloga razviti učinkovitejše, polno integrirane in uporabniško prijazne storitve e-uprave, vzpostaviti sistem enostavne, učinkovite odprte komunikacije gospodarstva z državnimi inštitucijami, spodbujati vzpostavitev napredne digitalne infrastrukture (optika, internet, visoko zmogljivo računalništvo), prispevati k izboljšanju digitalnih veščin prebivalstva in v drugih delih družbe spodbujati uporabo naprednih digitalnih tehnologij (AI, Crypto, HPC, obsežni podatki, Quantum…).«

»Kje smo trenutno s podpornimi in razvojnimi aktivnostmi Vlade RS na področju digitalizacije,« se je vprašal Krišelj in pojasnil, da je bilo vzpostavljeno podporno okolje (npr. Digital Inovation Hub-i - MGRT) za digitalizacijo gospodarstva, sofinanciramo različne raziskovalno razvojne projekte digitalnih tehnologij (MIZŠ, MGRT, ...), z različnimi podpornimi aktivnostmi spodbujamo razvoj in uporabo kripto oz. blockchain tehnologije, umetne inteligence (podpora mednarodni umestitvi slovenskih raziskovalcev), visoko zmogljivega računalništva (MIZŠ financira približno 20 mio EUR strukturnih sredstev v nacionalno HPC infrastrukturo, konzorcij IZUM, Univerza v Mariboru, FIŠ, vključitev v SLING – Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje), kvantnega računalništva (podpora mednarodnemu povezovanju), nove generacije tehnologije 5G mobilnih komunikacij (AKOS pripravlja razpis pionirskih (novih) frekvenc za 5G omrežja, izvedena sta bila posveta o implementaciji 5G skupaj z GZS in o učinkih 5G na zdravje, MIZŠ financira cca 3 mio EUR R&D projekt gospodarsko – raziskovalnega konzorcija 5G Varnost – uporaba 5G za področje varnosti, zaščite, reševanja), pripravljamo razpis za spodbujanje uporabe tehnologije interneta stvari (IoT) za pametna mesta (cca 12 mio EUR). Tako generirani podatki bodo kot odprti javni podatki dostopni preko centralne infrastrukture za obsežne podatke (Big Data), kar bo spodbudilo razvoj naprednih storitev informacijske družbe in pripravljamo razpis za sofinanciranje gradnje optičnih komunikacijskih omrežij (GOŠO4 – 29 mio EUR).

»Naša odgovornost, da oblikujemo sodobne, funkcionalne in uporabniško prijazne e-storitve je velika, zato v njihov razvoj vlagamo vse več napora. Pri tem sodelujemo z gospodarstvom, nevladnimi organizacijami, lokalno samoupravo in uporabniki«, je še menil Krišelj in povedal, da se tega na Ministrstvu za javno upravo zelo zavedamo. »Zato izvajamo mnogo ukrepov: na Upravni akademiji tečejo usposabljanja za uporabo različnih sodobnih tehnik razvoja storitev, na različnih ravneh sodelujemo z nevladnimi organizacijami, z občinami pripravljamo možnost oddaje občinskih vlog na portalih eUprava in SPOT, v prihodnje bomo temu področju posvetili še več pozornosti. Zavedamo se namreč, da je kvaliteten servis uporabnikom eden izmed ključnih pogojev za večje zaupanje v državno in širšo javno upravo.«

Izpostavil je, da je eden izmed pomembnejših razvojnih problemov področje digitalnih identitet. »Trenutno so za prijave v e-storitve najbolj razširjena kvalificirana digitalna potrdila različnih izdajateljev. Uporabniki lahko za izkazovanje svoje identitete v e-storitvah javne uprave od lanskega leta uporabijo svoj mobilni telefon, kar omogoča storitev smsPASS. Uporabnik lahko s smsPASS opravi e-storitev s prejetim sporočilom SMS na svojem telefonu in geslom na tablici, mobilnem telefonu ali na osebnem računalniku,« je dejal.

»Državljani morajo za uporabo storitev preko spleta imeti veljavno sredstvo elektronske identifikacije. Prizadevamo si, da bi bila njihova uporaba čim enostavnejša in enotna za različne storitve. Vedno več storitev javne uprave omogoča državljanom prijavo v e-storitve preko spleta s pomočjo enotnega sistema SI-PASS. SI-PASS je storitev za spletno prijavo in elektronski podpis, ki omogoča državljanom, da se enolično predstavijo preko spleta in uporabijo elektronske storitve. Na SI-PASS se danes lahko državljan prijavi na različne načine: npr. s kvalificiranimi potrdili Ministrstva za javno upravo ali tudi s kvalificiranimi potrdili drugih slovenskih izdajateljev in izdajateljev iz EU. Poleg tega SI-PASS omogoča državljanom, da za avtentikacijo namesto kvalificiranih potrdil uporabijo svojo mobilno identiteto smsPASS, od l. 2018 pa omogoča tudi prijavo državljanov drugih držav članic, skladno z zakonodajo EU. Seveda bo SI-PASS omogočal tudi prijavo z novo e-osebno izkaznico, ko bo ta na voljo,« je zaključil v.d. generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo in informatiko.

Fotografija: Avtor MJU