18. maj 2020

Epidemija koronavirusa razgalila vrzeli digitalizacije Slovenije v segmentu e-veščin, e-storitev in e-vsebin

Coronavirus survey

Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (NVO-VID) ob Mednarodnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe poziva Vlado Republike Slovenije, da zagotovi javne e-storitve in e-vsebine, ki bodo omogočile prebivalcem Slovenije lažje življenje v obdobjih fizične distance. Mreža prav tako poziva vlado, da podpre prizadevanja za dostopne informacijsko-komunikacijske tehnologije in javne digitalne storitve za vse ranljive skupine ter sprejme ukrepe za spodbujanje neformalnega učenja e-veščin med prebivalci Slovenije.

Vsakdanji zapisi o življenjskih situacijah ljudi na družbenih omrežjih in poročanje medijev v času epidemije novega koronavirusa v Slovenije razkrivajo različne pomanjkljivosti in vrzeli digitalizacije v naši državi. Prve težave so pojavile takoj na začetku karantene, ko se je pokazalo, da več sto šolarjev (do danes je številka zrasla na 1.800) iz ranljivih skupin prebivalstva nima računalnikov za učenje na daljavo in/ali dostopa do interneta ter da starejši v domovih za ostarele nimajo komunikacijskih naprav za pogovore na daljavo. Sledile so ovire pri uporabi javnih estoritev in e-vsebin, ki niso v zadostni meri prilagojene slepim in gluhim ter ostalim skupinam z oviranostmi. Do izraza je prišla tudi pomanjkljiva digitalizacija upravnih storitev, katerih v precejšni meri še vedno ni mogoče v celoti opraviti po elektronski poti.

Predvsem pa so prišle do izraza vrzeli pri veščinah in kompetencah ljudi pri uporabi digitalnih orodij za delo in učenje od doma ter komunikacijo na daljavo. Marsikomu so težave povzročali licenčna in nezdružljiva programska oprema, plačljivi video konferenčni sistemi in uporabnikom neprijazne e-storitve. Ker državljani več vsakdanjih dejavnosti opravijo na svetovnem spletu, so tudi več časa izpostavljeni tveganjem, da postanejo žrtve spletnih prevar, pretiranim posegom v zasebnost in dezinformacijam. Povečuje se tudi odvisnost od digitalnih tehnologij.

Nevladne organizacije v mreži NVO za vključujočo informacijsko družbo naslavljajo navedene vrzeli digitalizacije Slovenije v času koronavirusa prek splošno koristnih in neprofitnih projektov kot so akcija zbiranja in priprave računalnikov za šolarje "Nihče brez", v kateri sodelujejo društvo Duh Časa, zavod Vsak in Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, brezplačni klepetalnik za starejše ČvekiFON, ki je skupni projekt Simbioze in Humanitarčka, testiranje video konferenčnih aplikacij za potrebe slepih in slabovidnih pri Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica ter humorne spletne oddaje RokOut o spletni varnosti in projekt Moja pogodba o odgovorni uporabi tehnologij, katere je pripravil Center pomoči pri prekomerni uporabi interneta (Logout). Nevladne organizacije pri svojem delu ugotavljamo, da so vrzeli posledica preteklega zanemarjanja digitalnega opismenjevanja ter razvoja e-storitev in e-vsebin.

Država Slovenija je večino razvojnih sredstev na področju digitalizacije v iztekajoči se finančni perspektivi namenila nadaljnjemu vzpostavljanju internetne infrastrukture za informacijsko družbo, digitalizaciji gospodarstva, šolskega sistema in e-uprave za potrebe digitalnega trga. Več milijonske naložbe v teh segmentih pa se glede na izkušnje s karanteno v času korona virusa kažejo za le deloma učinkovite. To potrjuje tudi Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), po katerem se Slovenija nahaja na istem 16. mestu v EU kot leta 2017. Cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 pa je uvrstitev med prvih 9 držav. Država Slovenija sicer dosega zastavljene indikatorje v segmentu vključujoče digitalne družbe, vendar pa ostale države EU pri uporabi interneta in pridobivanju računalniških znanj napredujejo hitreje. Digitalizacija Slovenije zaradi neustreznega in neskladnega strateškega načrtovanja ostaja še naprej prepočasna in neuravnotežena.

S ciljem dopolniti obstoječi koncept digitalizacije Slovenije, ki bo v ospredje postavil digitalno kompetentnega posameznika in bo temeljil na socialno pravičnih, odprtih in okolju prijaznih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah, Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo poziva Vlado Republike Slovenije, da v nacionalne strategije in politike digitalizacije države vključi naslednje, finančno podprte, ukrepe:

  1. Krepitev neformalnega učenja e-veščin, digitalnega opismenjevanja in odgovorne uporabe tehnologij med prebivalci Slovenije.
  2. Razvoj prosto dostopnih, odprto kodnih in različnim družbenim skupinam prilagojenih digitalnih storitev za prijaznejše življenje v obdobjih fizične distance.
  3. Celostna digitalizacija storitev javnega sektorja za poslovanje z državljani.
  4. Okrepljeno strateško načrtovanje z doslednim upoštevanjem standardov participativne demokracije, ki bo izboljšalo skladnost in izvedljivost strateških dokumentov države Slovenije na področju digitalizacije.


Nevladne organizacije v Mreži NVO-VID smo prepričane, da bodo ti ukrepi prispevali k vzpostavitvi ključnega elementa digitalizacije družbe; to je tehnološka podpora procesom v javnem življenju, izobraževanju, kulturi, gospodarstvu in drugih področjih, ki bo upravičila zaupanje ljudi v digitalne tehnologije. Digitalno kompetentni in opolnomočeni prebivalci Slovenije, ki razumejo delovanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij in njihove učinke, bodo tehnologije tudi znali uporabljati za izboljšanje kakovosti svojih življenj.

Dodatne informacije: mag. Simon Delakorda, koordinator zagovorništva in mreženja

E: simon.delakorda@inepa.si /
M: 041 365 529 Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo

http://informacijska-druzba.or...