13. maj 2020

Delež oseb z digitalnimi veščinami narašča

V 2019 je bilo v Sloveniji med 16–74-letniki 31 % oseb z zelo dobro razvitimi digitalnimi veščinami, 24 % z osnovnimi in 28 % s pomanjkljivimi digitalnimi veščinami ter 17 % brez digitalnih veščin. Med brezposelnimi jih ni imelo digitalnih veščin 30 %, med zaposlenimi in samozaposlenimi pa 6 %.

6 image 2017 12 18

17. maja obeležujemo svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe. Tema letošnjega dneva je Povezljivost 2030: IKT za doseganje ciljev trajnostnega razvoja (SDG), glavna pozornost pa je namenjena vprašanju, kako bi lahko tehnološki napredek v naslednjih 10 letih premostil digitalni razkorak in pospešil doseganje ciljev trajnostnega razvoja (SDG). Nove tehnologije, kot so mobilno omrežje 5G, pametne naprave in sistemi (internet stvari), tehnologija veriženja blokov (blockchain), umetna inteligenca, naj bi izboljšale vsakodnevno življenje in spodbudile družbeni in ekonomski razvoj ter s tem omogočile doseganje ciljev SDG, npr. zmanjšanje neenakosti, kakovostno izobraževanje.

Napredek pri doseganju različnih ciljev trajnostnega razvoja merimo tudi z deležem gospodinjstev, ki imajo dostop do interneta, in z razširjenostjo uporabe interneta za različne aktivnosti. To dvoje, dostop do interneta in njegova uporaba, namreč sploh omogoča udeležbo in sodelovanje v digitalni družbi.

V 1. četrtletju 2019 je imelo v celotni Sloveniji dostop do interneta 89 % gospodinjstev, v katerih je bila vsaj ena oseba stara 16–74 let. Na ravni kohezijskih regij je bilo stanje tako: v vzhodni Sloveniji je imelo dostop do interneta 87 % gospodinjstev, v zahodni Sloveniji pa 92 % gospodinjstev. V celotni Sloveniji je internet redno uporabljalo 83 % oseb, starih 16–74 let; v vzhodni Sloveniji je bilo takih oseb 80 %, v zahodni Sloveniji pa 87 %. Najmanj rednih uporabnikov interneta je bilo med starejšo generacijo: med 55–64-letniki jih je bilo 70 %, med 65–74-letniki pa 47 %.

Med 16–74-letniki v Sloveniji brez digitalnih veščin manj kot petina

Osnovni pogoj za sodelovanje v digitalni družbi so poleg dostopa do interneta tudi digitalne veščine, tj. spretnosti, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in digitalnih storitev. Kako zelo pomembno je obvladovanje digitalnih veščin, se je pokazalo prav zdaj, v času pandemije koronavirusa. IKT nam v teh posebnih razmerah omogoča, da vzdržujemo socialno razdaljo, hkrati pa vseeno ohranjamo stike z najbližjimi, da številne aktivnosti izvedemo prek interneta in da delovne obveznosti opravljamo od doma.

Ločimo 4 skupine digitalnih veščin: informacijske veščine, komunikacijske veščine, veščine za reševanje problemov in veščine za uporabo programske opreme. Stopnjo obvladovanja oz. razvitost posamezne skupine digitalnih veščin pri posamezniku merimo z uporabo oz. izvedbo posamezne aktivnosti v okviru vsake skupine digitalnih veščin, ki jo izvedejo posamezniki, izrazimo pa jo s štirimi opisnimi ocenami: zelo dobro razvite (digitalne veščine), osnovne (digitalne veščine), pomanjkljive (digitalne veščine), brez (digitalnih veščin).

V letu 2019 je bilo v Sloveniji med 16–74-letniki 31 % oseb z zelo dobro razvitimi digitalnimi veščinami (v 2017: 30 %), 24 % z osnovnimi (enako kot v 2017), 28 % s pomanjkljivimi (v 2017: 24 %) in 17 % brez digitalnih veščin (v 2017: 22 %). V celotni EU-28 je bilo prvih (zelo dobro) 33 %, drugih (osnovno) 25 %, tretjih (pomanjkljivo) 28 % in četrtih (brez) 14 %.

Delež oseb brez digitalnih veščin se v Sloveniji zmanjšuje. V 2019 jih je bilo med 65–74-letniki 54 % (v 2017: 61 %), med 55–64-letniki 32 % (v 2017: 44 %), med 45–54-letniki 10 % (v 2017: 18 %), med 35–44-letniki 5 % (enako kot v 2017), med 25–34-letniki 2 % in med 16–24-letniki 1 %.

Med brezposelnimi brez digitalnih veščin manj kot tretjina

Z digitalizacijo gospodarstva je postalo obvladovanje digitalnih veščin ena ključnih zahtev v poklicnem življenju. V 2019 je bilo v Sloveniji med zaposlenimi in samozaposlenimi 38 % oseb z zelo dobro razvitimi digitalnimi veščinami (v EU-28: 40 %), 31 % z osnovnimi (v EU-28: 28 %), 25 % s pomanjkljivimi (v EU-28: 26 %), 6 % pa jih je bilo neveščih ravnanja z digitalno tehnologijo oz. brez digitalnih veščin (kar je bilo enako kot v EU-28).

Stanje v 2019 med brezposelnimi v Sloveniji: 11 % jih je digitalne veščine obvladovalo zelo dobro (v EU-28: 22 %), 23 % jih je obvladovalo le osnovne digitalne veščine (v EU-28: 24 %), 36 % jih je te veščine obvladovalo pomanjkljivo (v EU-28: 35 %), 30 % pa jih je bilo brez digitalnih veščin (v EU-28: 19 %).

Katere aktivnosti sestavljajo posamezno skupino digitalnih veščin in koliko odstotkov 16–74-letnikov izvaja vsako od teh aktivnosti?

Informacijske veščine obvladujemo najbolje

Informacijske veščine nam omogočajo prepoznavanje, iskanje, pridobivanje, shranjevanje in analiziranje digitalnih informacij ter presojanje njihove pomembnosti in namena.

Informacijske veščine je imelo 79 % 16–74-letnikov (v EU-28: 81 %), pri čemer jih je zelo dobro obvladovalo (imelo razvite) 69 % (v EU-28: 71 %), le osnovne informacijske veščine pa 10 % (v EU-28 prav tako 10 %). 21 % jih je bilo brez omenjenih veščin (v EU-28: 19 %).

Zaposleni in samozaposleni so informacijske veščine obvladovali v 90 % (v EU-28: 89 %), brezposelni pa v 66 % (v EU-28: 73 %).

Komunikacijskih veščin nima več kot tretjina brezposelnih

Komunikacijske veščine potrebujemo, kadar za komunikacijo uporabljamo digitalne tehnologije; te nam omogočajo delitev informacij in vsebin (npr. slike, besedila, avdio-, videovsebine).

Komunikacijske veščine je imelo 78 % 16–74-letnikov (v EU-28: 83 %). 58 % jih je te veščine obvladovalo zelo dobro (v EU-28: 67 %), 20 % pa le osnovne komunikacijske veščine (v EU-28: 16 %). 22 % jih je bilo brez tovrstnih veščin (v EU-28: 17 %).

Zaposleni in samozaposleni so komunikacijske veščine obvladovali v 90 % (v EU-28: v 91 %), brezposelni pa v 62 % (v EU-28: v 77 %).

Veščin za reševanje problemov nima manj kot tretjina 16–74-letnikov

Veščine za reševanje problemov nam omogočajo reševanje tehničnih, konceptualnih problemov z digitalnimi sredstvi, kreativno uporabo digitalnih orodij oz. poznavanje spletnih storitev.

Veščine za reševanje problemov je imelo 72 % 16–74-letnikov (v EU-28: 78 %), od tega jih je imelo 52 % te veščine zelo dobro razvite (v EU-28: 59 %), 20 % pa jih je obvladovalo le osnove teh veščin (v EU-28: 19 %). 28 % jih tovrstnih veščin ni imelo (v EU-28: 22 %).

Zaposleni in samozaposleni so veščine za reševanje problemov obvladovali v 85 % (v EU-28: v 88 %), brezposelni pa v 58 % (v EU-28: v 68 %).

Veščin za uporabo programske opreme nimata skoraj dve tretjini brezposelnih

Osebe z veščinami za uporabo programske opreme imajo znanje, potrebno za uporabo različnih programov za ustvarjanje ali urejanje vsebin (npr. besedil, slik, videoposnetkov), za izdelavo kreativne vsebine, programiranje ipd.

Veščine za uporabo programske opreme je imelo 59 % 16–74-letnikov (v EU-28: 60 %), od tega jih je 43 % obvladovalo zelo dobro (v EU-28: 41 %), 16 % pa jih je obvladovalo le osnove teh veščin (v EU-28: 19 %). 41 % 16–74-letnikov ni imelo veščin za uporabo programske opreme (v EU-28: 40 %).

Zaposleni in samozaposleni so veščine za uporabo programske opreme obvladovali v 72 % (v EU-28: v 70 %), brezposelni pa v 35 % (v EU-28: v 49 %).

METODOLOŠKO OPOZORILO

Prikazani podatki so rezultat statističnega raziskovanja, ki se delno izvaja kot ena od tehničnih podpornih aktivnosti (študije, vrednotenje in druge podlage, analize, strateški programski dokumenti) v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, ki ga sofinancirata Evropska unija (iz Kohezijskega sklada) in Republika Slovenija (za cilj naložbe za rast in delovna mesta).

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.