SLO | ENG

Kako našpičiti Slovenijo za izvozni preboj izdelkov z visoko dodano vrednostjo

Preteklo leto je skupina za digitalno preobrazbo storitev pri GZS, ki sem jo vodil, pripravila nekaj ključnih pobud za Vrh gospodarstva 2016. Zato menim, da sem dolžan napisati kratko poročilo o napredku na posameznih področjih ter podati predloge za nadgradnjo v izvozni preboj prek platforme GaaP v prihodnjem obdobju.
1. Evropska lestvica digitalne zrelosti DESi Slovenija se je v letu dni z 18. mesta prebila za mesto navzgor, torej na 17. mesto med 28 državami. 
K temu napredku je največ pripomoglo aktivno delo naše javne uprave pri projektu »odprti podatki« OPSI. Ključni cilj do leta 2025 je umestitev Slovenije med TOP10 na lestvici DESi. Morda se nekaterim zdi to predolgo, vendar je treba upoštevati, da je digitalna transformacija na agendi vseh držav EU in trenutno je na 10. mestu Nemčija, kar pomeni, da je cilj izredno ambiciozen, zato potrebujemo smelo strategijo in pedantno taktiko.

2. Logiko in informatiko v osnovno šolo.
Kreativnost in funkcionalna tehnična znanja v malih sivih celicah morajo iz šole izriniti trpanje suhoparnih podatkov v mladoletne glave. Ta pobuda je lani na glasovanju gospodarstvenikov dobila največ glasov in pri MIZŠ je bila ustanovljena delovna skupina, ki letos pripravlja dejstva kot podlago za to ključno dolgoročno spremembo.

3. 3000 novih startupov.
Vsako od TOP1000 slovenskih podjetij mora investirati rizični kapital v tri zagonska (startup)
podjetja. Mladi ekipi morajo ponuditi mentorstvo ter ji pomagati pri preboju na trg. Velika podjetja si tako pridobijo prepotrebno agilnost in kreativnost, ki jo potrebujejo, da se lahko gibko prilagajajo vse hitreje spreminjajočemu se okolju. Pobuda je rodila prve sadove in prva podjetja (BTC, Petrol, Kolektor, Dewesoft in druga) so že zagnala svoje inkubatorje.

4. Velika digitalna koalicija.
Ta cilj je usmerjen predvsem v podporo široke fronte, ki bi povzročila digitalno preobrazbo podjetij.
Tako bodo v izvoznih naporih ta dosegla večjo dodano vrednost in javno upravo bolj spodbudila k odpiranju vrat našim podjetjem v tujini. Država bi lahko z digitalizacijo racionalizirala in avtomatizirala mnoga administrativna dela in del javne uprave vključila v agresivno izvozno usmerjeno mašinerijo, kakršno lahko vidimo v Avstriji ali na Nizozemskem. Velika digitalna koalicija je bila sicer vzpostavljena že na Vrhu gospodarstva 2016 na Bledu, vendar je treba pobudo zdaj vpreči v izvozni voz, ki nas je očitno uspešno izvlekel iz blata in zdaj zanesljivo pridobiva BDP-brzino.

5. Platforma GaaP je pobuda, ki se že prebija iz ideje v prakso.
MJU namreč intenzivno gradi GaaP (Governement as a Platform), ki postaja ponudnik obilice elektronskih storitev tako za državljane kot za podjetja. Izvozniki slovenske informatike, ki smo združeni v Izvozno prebojno sekcijo ZITex, to pobudo pozdravljamo, saj računamo, da bo platforma pospešila tudi izvoz izdelkov in rešitev z visoko dodano vrednostjo. V tej ponudbi se bodo namreč izkristalizirale najboljše rešitve, ki bodo z dobrim produktnim pristopom lahko prek te platforme ponujene v širši EMEA-prostor, kjer slovenska informatika tudi ob promociji ministrstev za zunanje zadeve in javno upravo postaja vse bolj prepoznavna.

Tone Stanovnik, soustanovitelj in direktor podjetja
Špica International, d. o. o. ter član odbora ZITex