SLO | ENG

Kaj so to pametne pogodbe in kaj nam prinašajo?

Letno poročilo, ki se bo „samo" pripravilo, nakup nepremičnine brez notarja, sodišča, FURS-a. To vse omogočajo oz. bodo omogočale pametne pogodbe.
Pojem pametna pogodba se je prvič pojavil že leta 1994, ko je ameriški kriptograf Nick Szabo v članku predstavil osnovno idejo o pametnih pogodbah, ki omogočajo, da se obligacijska razmerja prenesejo v programsko in strojno opremo z namenom, da se izvrševanje avtomatizira. Szabo se je ukvarjal zlasti z prodajnimi avtomati, kjer stroj omogoča sklenitev prodajne pogodbe z osebo, ki vanj vstavi gotovino.

Tehnologija blockchain je osnovno idejo o pametnih pogodbah nadgradila in omogočila nove načine uporabe.  

Manjši stroški, manjša poraba časa, manj birokracije
Pametna pogodba je lahko uporabljena pri transakcijah med različnimi subjekti v oskrbovalni verigi. Naročnik bi v računalniško kodo lahko vnesel pogoje, pod katerimi je pripravljen kupiti posamezno surovino, pogoje glede izdelave stvari, pogoje za transport blaga in prodajo končnemu kupcu. 

Računalniška koda bi izvajala plačila in pošiljala naročila, ko bi ji naprave, povezane v internet stvari, sporočile, da so bili pogoji za posamezen korak izpolnjeni. Tehnologija omogoča, da imajo vsi vpleteni v oskrbovalni verigi v realnem času vse podatke o trenutnem koraku. Končni kupec bi lahko v blockchainu preveril izvor blaga in vse proizvodne korake. 

S takšnim poslovanjem bi se zmanjšale zlorabe, izboljšalo upravljanje z zalogami, zmanjšali stroški in čas proizvodnje ter obseg birokratskih postopkov.
Nadalje tehnologija blockchain omogoča enostavnejše in hitrejše vodenje zemljiške knjige, saj je mogoče s to tehnologijo nadomestiti vse lastnosti, ki jih trenutno zagotavljajo FURS, notar, sodišče, banka in obstoječi digitalni sistem zemljiške knjige. 

Prenos lastninske pravice na nepremičnini bi bil lahko izveden v enem samem koraku. Ko bi se kupec, prodajalec in banka sporazumeli o vseh sestavinah pametne pogodbe, bi računalniška koda takoj izvršila prenos lastninske pravice, sprostila kredit, izvršila plačilo kupnine in davka ter vpisala hipoteko. Tak sistem bi pospešil razpolaganje z nepremičninami in preprečeval zlorabe.

S pomočjo pametnih pogodb bodo lahko gospodarski subjekti razpolagali s svojimi podatki o poslovanju. Računalniška koda bo na primer lahko konec leta sama pripravila letno poročilo in ga avtomatično posredovala poslovnemu registru. S tem bi pametne pogodbe lahko avtomatično skrbele za skladnost poslovanja. 

Na drugi strani pa bi pametna pogodba lahko banki v postopku odobritve kredita omogočila vpogled v točno določen del računovodskih izkazov. Pametne pogodbe bodo služile za izboljšanje in avtomatizacijo revizije poslovanja. Hkrati pa bodo skrbele za varno in natančno razpolaganje z najrazličnejšimi podatki o poslovanju.

Pravne dileme
S pravnega vidika se postavlja kar nekaj praktičnih vprašanj, ali pametna pogodba izpolnjuje vse predpostavke, ki so potrebne za veljavno sklenitev pogodbe. 

Na primer anonimnost subjektov povzroča težave v zvezi s presojo pravne in poslovne sposobnosti subjekta. Kako naj vemo, da nepremičnine ni kupil otrok, ki nima te sposobnosti. Postavlja se tudi vprašanje razumevanja izjave volje, ki je izražena v računalniški kodi. Omejitev predstavlja tudi dejstvo, da je z računalniškim jezikom težje urejati obligacijska razmerja. 

Ker pametne pogodbe, vnesene v blockchain, ni moč spreminjati, se postavljajo vprašanja, kako doseči razvezo ali odstop od take pogodbe, kaj se zgodi v primeru spremenjenih okoliščin, kako urediti sporazumno spremembo, kako bodo sodišča posegala v take pametne pogodbe ipd. 

Kaže, da bo potrebno rešiti še kar nekaj tehničnih in pravnih vprašanj, preden se bodo pametne pogodbe začele množično uporabljati.

Avtor: Aljaž Jadek, Odvetniška pisarna Jadek & Pensa

Članek je iz revije Glas gospodarstva, Digitalizacija.