SLO | ENG

Digitalne veščine so jedro pismenosti

Digitalizacija terja bistvene spremembe izobraževalnega procesa skozi vsa življenjska obdobja. Evropsko središče za politično strategijo, ki velja za možganski trust Evropske komisije, jo je uvrstilo med 10 trendov, ki spreminjajo proces izobraževanja. Digitalizacija je sicer vpeta tudi v druge trende.

Digitalne veščine vse bolj postajajo jedro pismenosti, ugotavlja Evropsko središče za politično strategijo pri Evropski komisiji. Mladi so zato v prednosti, starejši pa bodo morali slediti trendu. „Prvič v zgodovini človeštva mlajše generacije obvladajo veščine, ki so najbolj iskane, starejše generacije pa zaostajajo," je v publikaciji „10 trendov, ki spreminjajo izobraževalni proces" zapisalo  Evropsko središče za politično strategijo. To bo bistveno vplivalo na trg dela, saj ta še vedno temelji na tradicionalnih predpostavkah, kot so denimo delovne izkušnje.

93 odstotkov delovnih mest v Evropi zahteva uporabo računalnika. Kljub temu 88 odstotkov delodajalcev ni naredilo ničesar, da bi svoje zaposlene digitalno usposobilo (Evropska komisija, 10. maj 2017, ‘ICT for Work: Digital Skills in the Workplace’).

Poleg slabšega položaja na trgu dela, pomanjkanje digitalnih veščin vpliva na posameznike tudi v zasebnem življenju. Storitve kot so e-vlada, e-bančništvo, e-nakupovanje so postale del vsakdanjika. Tisti, ki jih ne obvladajo, postajajo tudi družbeno vse bolj izolirani. Če pa jih začnejo uporabljati brez primernega znanja, so izpostavljeni zlorabam na spletu.

Vzoren primer Poljske
Poljska je sklenila, da bo vse svoje državljane digitalno izobrazila. V ta namen je do leta 2020 namenila 170 milijonov evrov za razne programe izobraževanja. Poudarek je na pomoči ljudem nad 50 let starosti, tistim, ki živijo na podeželju, in ljudem s posebnimi potrebami. 

Hkrati podpira programe za nadarjene študente računalništva in informatike. Študenti imajo priložnost razvoja inovativnih digitalnih storitev za družbo in državo. Prav tako je v osnovnih šolah od prvega razreda naprej obvezen predmet programiranja, vse šole pa bodo imele do konca prihodnjega leta dostop do hitrega, širokopasovnega interneta.

Po število naravoslovnih diplomantov je Poljska na četrtem mestu v Evropski uniji, kar pomeni, da ima širok nabor digitalno veščih ljudi.

Nazaj h koreninam
V povezavi z digitalizacijo je še en trend, ki ga  Evropsko središče za politično strategijo uvršča med 10 trendov, ki bistveno spreminjajo izobraževalni proces – učeči stroji. Ker bo umetna inteligenca prevzemala vse več delovnih nalog, se morajo ljudje v izobraževalnih procesih osredotočiti na tiste lastnosti, ki so prvotno pripeljale do uspeha človeške rase – kreativnost, reševanje problemov, pogajanja, prilagodljivost, kritično mišljenje, sodelovanje, empatija, čustvena inteligenca, medkulturno sodelovanje.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) namreč ugotavlja, da je najlažje digitalizirati veščine, ki se jih tudi človek najlažje nauči. Na prvem mestu so rutinska ročna dela, sledijo nerutinska ročna dela, rutinsko razmišljanje, nerutinska analitika, najtežje oz. celo nemogoče pa je digitalizirati nerutinske medosebne odnose. Ljudje, ki bodo posedovali te veščine, bodo torej še vedno nezamenljivi s stroji.

Strah, da bi stroji izpodrinili ljudi, zlasti ko gre za bolj sofisticirana dela, je sicer odveč. Primerjava uspešnosti zdravnikov in umetne inteligence pri diagnosticiranju raka je pokazala, da so zdravniki bistveno uspešnejši. Če pa zdravnik kot pomoč uporablja umetno inteligenco, mu ta lahko še dodatno pomaga (Knight, W., ‘More evidence that humans and machines are better when they team up’, 8 MIT Technology Review). Stroji naj bi tako predvsem povečali uspešnost ljudi, ne pa jih izrinili.

Individualno učenje
Še en trend, v katerega je prav tako vpeta digitalizacija, je individualno učenje. V času industrializacije so delodajalci potrebovali srednje izobražene ljudi, ki so lahko znanje pridobili v šoli. Ker pa so zdaj delovna mesta vse bolj sofisticirana in terjajo posebne veščine, je v ospredje stopilo individualno izobraževanje. To je bilo dolgo časa izredno drago, sodobna tehnologija pa ga je bistveno pocenila in približala ljudem.

V Singapurju začnejo z individualnim učenjem že v šolah. Za vsakega učenca zbirajo podatke o njegovi prisotnosti pri pouku, rezultatih testov, osebni oceni učenca in oceni, ki jo poda učitelj. Na podlagi zbranih podatkov naredijo neke vrsto SWOT analizo, ki pomaga učiteljem, da usmerjajo učence. Zlasti za problematične učence pa izdelajo posebne individualne programe. 

Celotno publikacijo „10 trendov, ki spreminjajo izobraževalni proces" si lahko preberete TUKAJ.

Avtorica: Polona Movrin