SLO | ENG

»Digitalizacija spreminja svet, spremenimo se tudi mi.«

Usposobiti ljudi, podjetja in državo, da bodo sami znali presoditi, kaj jim bo najbolj koristilo na področju digitalizacije. To je eden glavnih ciljev Slovenske digitalne koalicije – digitalna.si.
Slovenska digitalna koalicija (SDK) – digitalna.si je bila ustanovljena na 11. Vrhu slovenskega gospodarstva novembra lani. Z delom je formalno začela na 1. forumu julija letos. Prvi predsednik upravnega odbora SDK– digitalna.si je Igor Zorko, ki je tudi podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. 

Kakšni so cilji in namen digitalne koalicije?
Slovenija je digitalno razvita država z velikim potencialom za nadaljnji razvoj. Visok odstotek uporabe interneta in digitalnih rešitev pri državljanih, tradicionalno razvita digitalna državna uprava, digitalizaciji prilagojena zakonodaja in napredna podjetja z vpeljano digitalizacijo so dobra osnova. Nismo pa popolni in za skupen naslednji korak v razvoju Slovenije je nujno potrebno povezano delovanj vseh deležnikov družbe. 
SDK – digitalna.si je bila vzpostavljena z namenom povezovanja slovenske družbe, države in gospodarstva. SDK – digitalna.si ni operativni organ, ampak je naš namen spodbujanje in promocija prijazne digitalizacije. 
Glavni cilji v letih 2017 in 2018 so razvoj kompetenc državljanov, prilagajanje zakonodaje in spodbujanje povezovanja gospodarstva.
Ne delujemo v smislu svetovanja, katero digitalno orodje mora izbrati podjetje, fizična oseba ali država, da se bodo digitalizirali. SDK – digitalna.si pomaga graditi kompetence, znanje, veščine, da se bodo znali sami odločiti, kaj potrebujejo.
Pomembno področje, s katerim se ukvarjamo, je tudi zakonodaja, ki trenutno omejuje digitalizacijo. Tak primer so denimo predpisi, ki še vedno terjajo veliko papirnatih obrazcev. 
Pomembno je tudi okolje, se pravi dostop do spleta, primerna infrastruktura, ki omogoča digitalizacijo.
Zelo spodbujamo, da se SDK pridruži čim več podpornikov. Prijava je možna prek spletne strani www.digitalna.si.  

Glede na dosedanje izkušnje, kakšno je vaše mnenje – bo uresničevanje ciljev Slovenske digitalne koalicije težje ali lažje, kot ste si predstavljali?   
Spremembe v okolju digitalne transformacije moramo začeti uvajati hitreje in jih sproti prilagajati našim potrebam. Očitno je, da smo ambiciozni in da želimo biti vodilni in ne sledilci. 
Največja težava, ki jo imamo v Sloveniji in vseh tradicionalnih državah, je v tem, da se državljani in okolje ne želimo spremeniti. Digitalna transformacija pa je nekaj, kar spreminja svet, in če hočemo biti uspešni, se moramo tudi mi spremenit. 
Težav še ne čutimo vsi, ker smo ena prvih držav v Evropi, ki je začela z digitalizacijo. Država denimo večino poročil zahteva v elektronski obliki in posluje brezpapirno. Vendar pa se v celoti nismo prilagodili novim izzivom, kot je denimo delitvena ekonomija, digitalna delovna mesta. Če hočemo to spremeniti, se moramo odzivati hitro. Če vidimo, da nekaj ne deluje, potem moramo zakonodajo spremeniti naslednji dan. Državljani pa moramo te spremembe razumeti jih podpreti in biti aktivni v tem procesu. 
Uresničitev ciljev bo odvisna od aktivnosti vseh deležnikov koalicije in podpornikov. Če bomo skupaj aktivni in bomo usklajeno podprli nacionalne projekte, bo uresničitev začrtane poti hitro vidna.

Kaj bo 5 ključnih ciljev v času vašega mandata?
Razvoj infrastrukture za digitalizacijo, vzpostavitev uporabnikom prijazne ter digitalizaciji prilagojene zakonodaje, učinkovito delovanje države, povezovanje deležnikov v gospodarstvu in dvig kompetenc vseh deležnikov. To je potrebno za razvoj Slovenije in dvig kakovosti življenja naših sodržavljanov. 

Slovenija je pri vključevanju digitalnih tehnologij v podjetja nad povprečjem EU. Glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) je Slovenija, če gledamo samo uvajanje digitalizacije v podjetjih na 5. mestu med 28 državami. To najbrž na dolgi rok ne bo dovolj, da bi se hvalili z digitalizacijo v slovenskih podjetjih. Kaj morajo podjetja storiti takoj, da bodo šla v korak z digitalizacijo?
Naša podjetja vlagajo povprečno količino sredstev v digitalizacijo, torej toliko, kot drugje po svetu. Predvsem večja podjetja so zajela digitalizacijo s polnimi jadri, ker poslujejo s tujino. Slovenija je zelo povezana z veliko industrijo, predvsem v Nemčiji in EU, zato se moramo stalno prilagajati tudi njim in mislim da smo pri tem zelo uspešni. Spremembe in inovacije ponavadi vpeljujemo pred velikimi sistemi. 
Naša podjetja že poslujejo brezpapirno, proizvodnja je avtomatizirana,  kar je dobro. Imamo pa še veliko dela. Če naš produkt ni digitaliziran, če nismo povezani digitalno in če ne nastopamo na tujih trgih digitalno, smo korak za najboljšimi. 
Podjetja so uvedla elektronske račune, ker je to zahtevala država pri poslovanju z javnim sektorjem. Če bi na ta našim poslovala v večji meri tudi med seboj in denimo te račune povezala s podatki o dobavnem materialu, stroških, s celotnim procesom proizvodnje, bi bil učinek veliko večji.
Prav tako je še veliko priložnosti za povezovanje in skupno ustvarjanje dodane vrednosti. Potrebujemo več nacionalnih skupnih projektov digitalizacije, kjer se vedno upošteva vse uporabnike -  od države, gospodarstva, do državljanov. 
K uporabniku usmerjena GZS je tudi lahko pomemben člen pri razvojni politiki in projektih za gospodarstvo. 

Med 28 evropskimi državami se glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) uvrščamo na 17. mesto. Se bo morala vlada resno lotiti digitalizacije, saj ne gre le za podjetja, ampak tudi za digitalizacijo storitev za državljane, usposabljanje državljanov za pridobivanje digitalnih veščin?
Naš največji izziv so kompetence državljanov in zato odpor do sprememb in nezaupanje do novih digitalnih okolij. Drug velik problem pa je država, ki oblikuje rešitve zaradi zakonodaje in svojih potreb, in ne za reševanje izzivov državljanov in gospodarstva.
Digitalna osebna izkaznica bi bila izjemna pridobitev, ki bi omilila probleme digitalnih potrdil, podpisovanja eDokumentov, identifikacije v digitalnih okoljih in podobno. A kot je videti, je to politično prevelik izziv in vir strahu. Dvig zavesti in znanja na tovrstnih področjih bo glavni cilj koalicije.  

V kolikšni meri smo Slovenci digitalno pismeni?
Smo aktivni uporabniki digitalizacije – telefonov, računalnikov, elektronske pošte in podobno. Je pa v formalnem procesu izobraževanja premalo poudarka na tem, kakšne so koristi digitalnih orodij, kakšne so možne varnostne težave. 
Že otroke in mladostnike bi morali usposobiti, da razmišljajo, kako rešiti probleme s pomočjo digitalnih orodij. V digitalnem okolju je ogromno ponudbe in sposobni moramo biti, da jo analiziramo in izberemo pravo digitalno orodje za naš problem.
Za realno pismenost je potrebno pripraviti vsebine in programe za dvig zavesti o varnosti, uporabnosti in škodljivosti ter koristih digitalizacije. V ta segment kot družba nismo skoraj nič vlagali. Še projekte, kot je Simbioza (izobraževanje starejših o digitalizaciji), ubijemo zaradi nekaj potencialnih prihodkov javnih institucij.

Na Hrvaškem bodo s šolskim letom 2018/2019 uvedli obvezen predmet informatike. Cilj je pridobivanje digitalnih veščin. Bi morali to narediti tudi v Sloveniji?
Mislim, da je to nujno. Učimo se pisati, brati, tudi kako poslušati glasbo in eden od obveznih predmetov bi morala biti tudi informatika, vendar ne le s tehničnega vidika, ampak predvsem, kaj je digitalizacija, kaj prinaša, kako jo uporabljati in podobno. 
Ob tem bi morali digitalizacijo umestiti v vsak predmet, saj je del razvoja posamezne stroke. Zato pa potrebujemo usposobljene profesorje in učitelje ter spremembo načina šolanja, ki ne sloni na strogo predpisanem učnem programu, ampak na koristih in ciljih za učence.  Stalno inoviranje z usmeritvijo v uporabnike moramo spustiti tudi v javno šolstvo. 

Mnogi se digitalizacije bojijo, da prinaša odpuščanja, da bodo nekateri poklici izginili, čeprav poklici izginjajo in se spreminjajo že skozi celotno človeško zgodovino. Bo digitalizacija res povzročila revolucijo na trgu dela ali bo šlo le za še eno stopnjo v evoluciji trga dela?
Naš problem je, da še vedno mislimo, da smo odvisni od proizvodnih delovnih mest in da ta delovna mesta niso strokovna. Če pogledamo primer Magne Steyr; iskali so ličarje, to je strokovno znanje. 
Če bomo torej vlagali v strokovna znanja in če bomo imeli zraven še digitalne osnove, bodo ta delovna mesta veliko več vredna in tudi pri nas se bodo veliko lažje odpirala taka delovna mesta. 
Poklici se razvijajo, propadajo in nastajajo novi. To ni odvisno od digitalizacije, ampak od nas uporabnikov, ki zahtevamo nove storitve in produkte. 
Mislim celo, da ne bodo imeli največ težav tisti, ki delajo v proizvodnji, vsaj pri nas ne. Proizvodnja se bo namreč povečala in bo ostala pri nas, ker bodo določene funkcije prevzeli roboti, ki bodo cenejši kot delovna sila v bolj oddaljenih državah. 
Večja težava bo pri storitvenih dejavnostih. Ne boš več potreboval  računovodje za vnašanje računov. Virtualni roboti bodo hitreje odžirali delovna mesta kot fizični.
Čim hitreje bomo ljudi naučili delati v digitalnem okolju in čim hitreje se bodo prilagajali novim poslovnim modelom, bolj bodo uspešni, ne glede na formalne poklice. V prihodnosti bodo najbolj pomembna realna praktična znanja, ker bo digitalizacija samo podporna dejavnost in ne bo ločnica med poklici. Ne smemo se bati sprememb, učiti se je treba. 
Žal pa mi je, da tehnologija še ne skrajšuje delavnika in še ne odpravlja umazanih delovnih mest. Ustvarja pa že nove priložnosti in spremembe, ki naj bi bile dolgoročno prijazne do nas in našega planeta. 

Del digitalizacije je tudi robotizacija. Dva velikana sodobne tehnologije Mark Zuckerberg in Elon Musk sta se glede tega postavila na nasprotna bregova. Prvi je prepričan, da bodo roboti rešili veliko življenj, denimo v medicini in na cesti kot samovozeča vozila. Drugi je dejal, da verjame, da bi lahko roboti ogrozili civilizacijo. Kaj vi vidite v robotizaciji?
Mislim, da imata oba prav, vsak s svojega zornega kota. Robotizacija, vsaj virtualna, je že del našega vsakdana. Telefoni in aplikacije izvedejo veliko nalog namesto nas na področju mobilnosti, komuniciranja, zdravja, gibanja. Roboti in umetna inteligenca so tukaj in nam že zelo pomagajo.
Vendar trendi kažejo, da potrebujemo človeški kontakt in zato fizični roboti težko prehajajo v naš dom, za razliko od virtualnih pomočnikov. 
Roboti nas ogrožajo bolj v smislu, da bodo prevzeli določene funkcije v našem življenju. Če bo denimo zmanjkalo elektrike ali bo kdo narobe programiral robota, bo nastala večja škoda kot sedaj. Se pravi, če bomo znali obvladovati robote, bomo od njih veliko imeli, če pa se z njimi ne bomo ukvarjali, bomo imeli težave. 

Avtorica: Polona Movrin
Foto: Barbara Reya

Intervju je objavljen v reviji Glas gospodarstva - Digitalizacija, ki jo izdaja Gospodarska zbornica Slovenije.