SLO | ENG

Center za digitalno transformacijo Slovenije

Slovenija naj bi dobila prebojni center za digitalno transformacijo Slovenije - „Digital Innovation Hub Slovenia". Znanje imamo, treba ga je le še povezati.
Digitalizacija je vpeta v vseh devet Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP-i), glede na število IT podjetij, ki v njih sodelujejo, pa je najbolj digitaliziran SRIP Pametna mesta in skupnosti. 

Tudi sicer je trend v svetu, da se mesta spreminjajo v pametna. Glede na raziskavo družbe IHS Markit bodo mesta po celem svetu v letošnjem letu vgradila okoli 202 milijona različnih naprav, tipal in krmilnikov. Do leta 2026 naj bi mesta implementirala že 1,4 milijarde takšnih naprav letno.

Tudi nekatera slovenska podjetja, ki lahko s svojim znanjem pomembno pomagajo pri doseganju digitalnih ciljev SRIP-ov, uspešno razvijajo sisteme za pametna mesta.

Konec nihanja temperatur pri daljinskem ogrevanju
Danfoss Trata bo v začetku prihodnjega leta na trg poslal pametne regulatorje diferenčnega tlaka in pretoka za sisteme daljinskega ogrevanja ter hlajenja.  Izdelki, združeni v programu Virtus, so pomembni gradniki za preobrazbo mest v pametna mesta. Preizkusili so jih na Kitajskem.




Foto: Danfoss Trata
Inovacija iNET iz programa Virtus zagotavlja uravnoteženje daljinskega ogrevanja. „Ko je vgrajena v sistem, Danfossova rešitev na centralnem mestu zazna, kakšen tlačni padec potrebujejo v vsaki stavbi. Če je tlak previsok, ga računalniški program samodejno zniža, s tem pa tudi zmanjša moč črpalke," pojasnjujejo v Danfossu Trata. 

Inovacija iSET odpravlja težave z nihanjem temperature v stavbah z daljinskim ogrevanjem.  „Stabilnost sistema daljinskega ogrevanja in regulacija tlaka sta povezani, zato lahko s spremembo nastavitve tlaka stabiliziramo sistem daljinskega ogrevanja. Nova rešitev samodejno zazna nihanje in ga odpravi."

Tretja, sicer neelektronska inovacija iz programa Virtus, pa je Dynamic damping. Ta prilagaja količino vode, ki lahko vstopi v tlačni pogon. 

„Rešitve zmanjšajo nihanje temperature in tlaka v sistemu daljinskega ogrevanja. Zato toplarne delujejo bolje, operaterji pa lahko znižajo dovodne temperature, kar jim zmanjša izgube pri prenosu," pojasnjujejo v Danfossu Trata. 


Z omenjenimi regulatorji je prihranek energije do 20 %, seveda pa pozitivno vplivajo tudi na finančni prihranek.

Dom, ki vas začuti
Podjetje Robotina je s tehnologijo Smart Green razbilo stereotip, da so okolju prijazne rešitve velikokrat manj učinkovite in dražje kot klasične, netrajnostne rešitve.  „V Robotini smo razvili in nenehno izboljšujemo družino krmilnikov s pripadajočimi razširitvenimi moduli, ki predstavljajo izvrstno podlago za različne avtomatizacijske aplikacije."



Foto: Robotina
Produkt iz skupine Smart Green je HIQ sistem, ki je namenjen avtomatizaciji doma. Sistem lahko denimo nastavite tako, da se, ko odidete od doma in mobilni telefon ni več povezan z vašim brezžičnim omrežjem, izklopi gretje in ugasnejo luči. Ko pridete nazaj in se telefon znova poveže z vašim brezžičnim omrežjem, se gretje znova vklopi in prižgejo luči. 

S  HIQ sistemom lahko upravljate tudi žaluzije, prezračevanje, določite temperaturo v stanovanju za posamezna obdobja dneva in noči itd.

Produkti iz skupine Smart Green so namenjeni tudi avtomatizaciji upravljanja hotelskih sob, pisarn, parkirišč itd.

„Digital Innovation Hub Slovenia"
Slovenija ima očitno veliko znanja, več pa bi morala narediti na njegovem povezovanju. SRIP Pametna mesta in skupnost ima tako v načrtu tudi ustanovitev prebojnega centra za digitalno transformacijo Slovenije - „Digital Innovation Hub Slovenia".

„Njegovo poslanstvo je povezovanje deležnikov v soustvarjanje digitalnih priložnosti za dvigovanje dodane vrednost in BDP ter za ustvarjanje perspektivnega okolja za mlade talente. To bo prispevalo k zagotavljanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Podjetjem bo omogočeno inoviranje, aktivno povezovanje, izobraževanje, uporabo povezanih platform za pilotiranje in prototipiranje inovativnih storitev, izdelkov in proizvodnje, nabor dobrih praks, standardov, sodelovanje gospodarstva z javno upravo in še precej drugih aktivnosti," pojasnjuje vodja horizontale Digitalna transformacija SRIP-a Pametna mesta in skupnosti Rok Bojanc.

Znotraj „Digital Innovation Hub" bodo potekale tudi delavnice in izobraževanja za podjetja, kako se lotiti digitalne preobrazbe; podjetja bodo s pomočjo njegove ekipe opredelila digitalne kompetence, ki jih potrebujejo vodstvo in zaposleni na posameznih delovnih mestih za uspešnejše poslovanje podjetja; Hub bo tudi izmenjevalnica dobrih praks s področja digitalizacije in še marsikaj.

Njegovo delovanje se bo dopolnjevalo s strateško vlogo Slovenske digitalne koalicije – digitalna.si.

Mednarodna promocija slovenske digitalizacije
SRIP Pametna mesta in skupnosti bo imel tudi pomembno vlogo pri nastopih slovenskih podjetij na tujih trgih, zlasti v povezavi z digitalizacijo. 

Poleg omenjenega Hub-a naj bi se znotraj SRIP-a oblikovala tudi  skupna platforma za internacionalizacijo oz. preboj na globalne trge. Lahko bi rekli, da bo promotor slovenske digitalizacije.  Mala in srednja podjetja, ki pri tem potrebujejo največ pomoči, bodo denimo deležna podpore pri nastopih na virtualnih sejmih oz. tako imenovanih showroomih. 

„Naš namen je povezovati vse uspešne zgodbe, povezovati znanje in rešitve, promocija Slovenije in njenega poslovnega okolja, sodelovanje z državo na tem področju  ter seveda oblikovanje digitalnih platform tudi za digitalno internacionalizacijo vseh SRIP-ov in celotnega slovenskega poslovnega prostora," pravi Bojanc.

Slovenija se sicer za zdaj še ne more pohvaliti z visoko stopnjo digitalizacije podjetij. Indeks digitalizacije je precej nizek. „Po podatkih Statističnega urada za leto 2016 ima 44 % slovenskih podjetij nizek digitalni indeks, 38 % jih ima celo zelo nizek digitalni indeks, kar znese skupaj več kot 82 %," opozarja Bojanc.

Glede na podatke Statističnega urada obstajajo tudi velike razlike v digitalizaciji glede na velikost podjetja. Najboljše rezultate dosegajo večja podjetja oziroma podjetja z več kot 250 zaposlenimi, sledijo srednja podjetja, podjetja z manj kot 50 zaposlenimi pa so uvrščena najslabše.

Avtorica: Polona Movrin

Članek je iz revije Glas gospodarstva, Digitalizacija, ki jo izdaja Gospodarska zbornica Slovenije.